Mnoge bolezni so v starosti težje

Vprašati se moramo, kaj bi lahko storili več, kot smo storili, da bi bilo med epidemijo covida obolevanje in žal tudi umiranje oskrbovancev v domovih starejših občanov (DSO) manjše. Moram priznati, da nimam pametnega odgovora, ki bi veljal za nekaj več kot sto domov po vsej državi. V vsaki večji skupnosti, ki stalno živi v zaprtem sistemu, je na žalost problem enak ali zelo podoben.

Ne bom prvi, ki sem mnenja, da je najbolj smotrno, da z zdravstveno oskrbo začnemo čim prej, in to doma, če so starostniki doma ali če so že v DSO. In če se pokaže potreba po bolnišničnem zdravljenju, je šele takrat smiselno poslati starostnika v bolnišnico. Že bivanje v DSO ni fiziološko, še manj pa je primerno bivanje v bolnišnici, kjer je starostnik ogrožen še zaradi hospitalnih okužb, ki so pogosto tudi smrtno nevarne. To vemo vsi, ki smo kdaj delali tako v bolnišnicah kot v DSO. Boljša alternativa za izolacijo pred nevarnostjo okužbe je bila začasna namestitev nekaterih neokuženih ljudi v hotele ali zdravilišča, kot so to storili v Ljutomeru, ker so ljudje le manj izpostavljeni hospitalnim okužbam, a tudi tu niso povsem varni, ker je marsikdo nosilec bacilov ali virusov, pa se to niti ne ve. Problem, ki je zelo velik in vsesplošen, pa je pomanjkanje negovalnega in zdravstvenega osebja, saj ga je že v mirnodobnem času premalo.

Demografska gibanja so res neusmiljena. Kakšen problem za družbo in predvsem za zdravstvo bo predstavljalo čedalje večje število starejših ljudi, lahko že čutimo, kar je bilo še posebno opaziti ob nedavni epidemiji covida. Kolikor so DSO večinoma za starostnike nujni in potrebni, pa se je vendar znova pokazalo, kako nujna je poleg osnovne nege in zagotavljanja osnovnih življenjskih potreb zdravstvena oskrba. Kako jo organizirati, pa res ni enostavno rešljivo brez angažiranja vseh zdravstvenih delavcev – od zdravnikov, medicinskih sester in tehnikov do negovalnega osebja.

Po mnogih letih dela tudi z zelo starimi bolniki lahko trdim, da marsikdaj odločitve zdravnikov in drugih, ki skrbijo za starostnike, niso ravno v skladu z etičnimi načeli, ki so ena najpomembnejših zapovedi Hipokratove prisege. Vse prepogosto slišimo, da naj (o)pustimo neki način zdravljenja samo zato, ker je človek star. To ni sprejemljivo, saj postavlja neka povsem neetična in nesprejemljiva merila. Osnovno načelo je in mora biti zdravljenje bolnika, in ne bolezni. To pomeni, da moramo skrbeti predvsem za kvaliteto življenja, in ne toliko ali samo za dolžino življenja.

Že danes je gotovo, da bo skrb za starostnike velik izziv za njihovo oskrbo ne samo zaradi bolezni, ampak tudi za čim daljšo vključenost v družbo. V družbi, ki ne bo znala, mogla ali hotela skrbeti za vse skupine prebivalstva od rojstva do smrti, bodo stalno nastajale medgeneracijske napetosti. Da starostniki niso samo breme družbe, dokazujejo mnogi, ki so tudi v visoki starosti zelo dejavni in koristni člani družbe, če le niso prehudo bolni. Z malo truda in veliko mero empatije lahko staremu človeku, ki ga je, oprostite izrazu, že marsikdo odpisal, vrnemo kvalitetno življenje na raven, ki jo je imel, preden je zbolel.

Zavedati se moramo, da staranje ni bolezen, ampak je naravni proces, res pa je, da se s starostjo povečuje obolevnost zaradi kroničnih bolezni in so možnosti popolne ozdravitve tudi po akutnih bolezenskih stanjih počasnejše in puščajo trajne posledice. Starosti sicer ne moremo ustaviti, lahko pa jo naredimo lepšo in družbeno koristno (tudi s podaljšanjem delovne aktivnosti). A moraš resda imeti tudi srečo, da dočakaš visoko starost, ne da bi bil resneje bolan.

Zdravstvo ima v skrbi za starostnike zelo pomembno vlogo najprej s preventivnimi ukrepi že pred začetkom staranja. Z njimi lahko bistveno upočasnimo sicer normalne procese staranja. Poleg teh je izjemno pomembno zgodnje odkrivanje bolezni, saj zgodnje zdravljenje poveča možnost ozdravljenja in daljšega preživetja ter manjšo invalidnost. Mnogo je kroničnih bolezni, ki jih lahko precej uspešno obvladujemo, če jih začnemo zdraviti dovolj zgodaj in pravilno. Res je, da mnoge bolezni pri starostnikih potekajo hitreje in težje zlasti zaradi spremljajočih bolezni in invalidnosti, pa vendar na podlagi izkušenj vem, da se da in izplača zdraviti starostnike po najnovejših načinih in možnostih, saj lahko z malo truda in razsodnosti naredimo veliko dobrega.