Poziv k bolj humanim pravilom obiskov v domovih

Ljubljana – »Podpiramo vse ključne ukrepe za zajezitev epidemije covida-19, cenimo požrtvovalno delo zaposlenih v domovih v nemogočih razmerah, ob pomanjkanju zaščitnih sredstev in kadra ter s pomočjo prostovoljcev, civilne zaščite in drugih. Radi pa bi opozorili na pravila, o katerih menimo, da so pretirana, nesorazmerna, nepotrebna in včasih boleča za stanovalce, njihove bližnje in zaposlene,« opozarjajo v združenju za dostojno starost Srebrna nit.

Kot pravijo, obiskovanje stanovalcev po dolgotrajni osamitvi, ko več kot dva meseca niso videli svojih bližnjih, postaja ena od pomembnih potreb pri starejših in njihovih svojcih. Po besedah predsednice združenja Biserke Marolt Meden pričakujejo, da bodo domovi dobili nova navodila, ki bodo prilagojena epidemiološki situaciji in končanju epidemije. Poudarja, da je treba splošna navodila NIJZ spoštovati, ni pa treba pretiravati z zaščito v domovih za starejše. Navsezadnje imajo stanovalci, ki niso okuženi, in njihovi svojci, ki so zdravi, pravico do socialnih stikov in druženja.

Omogočiti okrevanje od izolacije

Pripravili so več predlogov za bolj humane in varne obiske svojcev v domovih za starejše. Med drugim predlagajo, da naj bo stik oziroma dotik s sorodnikom spet dovoljen. V domovih namreč ne bivajo samo stanovalci, ki razumejo ukrepe, temveč tudi tisti, ki potrebujejo veliko zdravstvene nege, ki so priklenjeni na posteljo ali imajo demenco in so jim edino veselje sorodniki, ki jih obiskujejo. Treba jih je čim prej vrniti v normalno življenje in jim omogočiti okrevanje od izolacije ter ponovno izvajanje vseh dejavnosti, ki jim pripadajo. Po zdaj veljavnih pravilih pa se na primer frizer, pediker, fizioterapevt in delovni terapevt ljudi lahko dotikajo, hči ali sin pa se matere ali očeta ne sme.

Predlagajo še, naj zaščitno masko ob obisku nosi samo obiskovalec, ker se starejši z masko težko pogovarjajo in dihajo. Nehumano in etično nesprejemljivo se jim zdi, da mora po tolikšnem času, ko ni bilo druženja, v teh dragocenih trenutkih kratkega srečanja biti zraven zaposleni iz zavoda. Tudi ob predpisani higienski predpripravi stanovalca in obiskovalca ne vidijo potrebe po navzočnosti tretje osebe. Menijo, da je sorodnikom in zdravim obiskovalcem treba zaupati, saj svojemu bližnjemu gotovo ne želijo prenesti okužbe.

Realna priporočila o pogostosti obiskov

Združenje Srebrna nit poziva domove, naj organizirajo čim več obiskov in oblikujejo realno priporočilo, koliko obiskov in v kakšnem časovnem zaporedju naj ima posamezen stanovalec. Nekateri domovi so namreč zmanjšali obiske na prevelike časovne zamike in čakalne dobe so predolge. Dobri zgledi dokazujejo, da ima lahko posameznik obisk vsake tri dni, kar velja vsaj za ljudi z demenco in drugimi motnjami v duševnem zdravju, ugotavljajo v združenju.

O navodilih za rdečo in sivo cono, kjer so obiski še vedno v celoti prepovedani, in tako bo, dokler zadnji okuženi ne bo negativen na novi koronavirus, kar pomeni, da bodo tudi ozdravljeni morali čakati v izolaciji ves ta čas, pa pravijo, da kršijo temeljne človekove pravice. Menijo, da je zdrave treba ločiti takoj in jim omogočiti stik s sorodniki in okolico.

Sindikat piše vladi

 
Sindikat upokojencev Slovenije (SUS) pa je v pismu vladi vnovič opozoril na neustrezno sistemsko rešitev, ko so stanovalci z blago obliko covida-19 brez zapletov ostali v domovih za starejše, v katerih za zdravljenje ni ustreznih pogojev. To se je izkazalo za neustrezno in katastrofalno, zato zahtevajo ustreznejše rešitve, je opozorila predsednica SUS Francka Ćetković.
 
Od vlade zahtevajo natančne in verodostojne podatke o obolelih in umrlih za koronavirusom, o vzrokih smrti stanovalcev domov za starejše in starejših od 65 let, ki so bivali na svojih domovih. Zahtevajo smernice za ravnanje v domovih za starejše v primeru morebitne ponovne epidemije, ki bodo upoštevale pravico stanovalcev do zdravstvene obravnave v bolnišnicah. Opozarjajo, da je treba takoj začeti prenavljati kadrovske in druge normative zdravstvene in socialne oskrbe v domovih za starejše. Spremeniti je treba sistem financiranja pomoči na domu, da bo poenotena na ravni države. Pričakujejo tudi načrt dodatnih finančnih sredstev za potrebe dolgotrajne oskrbe v predlogu tako imenovanega tretjega covid zakonona oziroma v rebalansu proračuna.