Ljubljana – V Ljubljani so od septembra leta 2016 do danes od koncesijskega programa odstopili štirje dermatologi, na ministrstvu za zdravje pa novih koncesij niso podelili že od leta 2012. Denar za take storitve na ZZZS ostaja, zato ga preusmerjajo drugam.

Koncesijo so vrnili dermatologi Boris Kralj (AKD, d. o. o.), Jadranka Korsika, Blanka Zagoričnik Opara, Helena Rupnik in Nataša Grebenšek (Arsderma-DCP, d. o. o.). O vzrokih za tako odločitev – razen Kralja, ki je imel osebne razloge, nekdanje koncesionarke niso želele govoriti. Na splošno pa velja, da so storitve, ki jih plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), podcenjene in da zasebniki s pol manj dela zaslužijo enako, kot dobijo s koncesijo. Če želite torej opraviti hiter pregled pri dermatologu v javni zdravstveni mreži, pripravite denar.

Sedemnajst tisoč čakajočih

Čakalne dobe se v zadnjem obdobju drastično daljšajo: v ljubljanskem kliničnem centru (UKC) je na prvi dermatovenerološki pregled treba čakati 237 dni oziroma osem mesecev dlje, kot je bilo treba avgusta lani. Trenutna čakalna doba je 599 dni!
Nič čudnega, da so v zadnjem poročilu o čakalnih dobah na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje največjo rast skupnega števila čakajočih zabeležili prav pri dermatološkem pregledu, kjer v zadnjem letu pri vseh treh stopnjah nujnosti nedopustno dolgo čaka 962 oseb več kot v istem obdobju preteklega leta.

Foto: Infografika Delo

Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica ljubljanske Dermatovenerološke klinike, je pojasnila, da imajo kadrovsko stisko. Že dvakrat so ponovili razpis za dva dermatovenerologa: »Imamo trinajst specialistov, še pred sedmimi leti nas je bilo 22.« Število bolnikov, ki prihajajo z vseh koncev Slovenije, se povečuje, obremenitve za zdravstveni kader so vse zahtevnejše, zaradi odpovedi koncesij je naval na njihova vrata še večji. Medtem ko zasebniki lahko izbirajo, kaj bodo delali, in zavračajo težje primere, so v javni mreži dolžni sprejeti vse, njihovo delo pa vodi v izgorelost.

V UKC Ljubljana jim tako ne uspe več realizirati celotnega programa po pogodbi z ZZZS. Lani so ga zgolj 80 odstotkov (na ravni države pa 94 odstotkov), čeprav bi ga lahko 120 odstotkov, kolikor ga je bil ZZZS tudi pripravljen plačati.

0,06009
je povprečna pokritost prebivalcev v državah EU z dermatovenerologi
0,04299
je povprečna pokritost prebivalcev v Sloveniji

Poznavalec razmer je pojasnil, da ima štirikrat večja Avstrija na voljo enajstkrat več dermatologov, kot jih imamo pri nas. Koncesija v Sloveniji prinese okrog 10.000 evrov denarja na mesec, s čimer težko krijejo stroške. Dermatolog v Avstriji pa lahko vsak dan zasluži približno 5000 evrov bruto ali več!

Nerazporejen denar

Kljub zapisanemu v Sloveniji še vedno obstajajo zdravniki, ki si koncesijo želijo, a zanjo ni razpisa. Na pojasnila ministrstva za zdravje o tem, kdaj bo objavljen in zakaj ga, čeprav so bile prekinjene štiri koncesije, ni bilo, še čakamo. Medtem pa bo na ZZZS denar ostajal. Če odhod zasebnika s koncesijo ne nadomesti drugi izvajalec, se prosta finančna sredstva namenijo za uresničevanje drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

ZZZS ima sklenjeno pogodbo z 28 izvajalci za skupaj 38,09 tima dermatologije, kar je manj v primerjavi z letom 2016, ko je imel pogodbo s 30 izvajalci za skupaj 41,59 tima. Z denarjem, ki je lani ostal neporabljen, bi izvajalci lahko izvedli dodatne storitve za zavarovane osebe v letnem obsegu delovanja desetih ambulant.

Glede podcenjenosti dermatoveneroloških storitev so na ZZZS povedali, da so lani posodobili celoten obračun, ki je začel veljati januarja letos. Vzpostavili so sodoben seznam storitev in nove cene glede na stroškovne analize. Priznali so tudi širitev programov za 4 dodatne time (ambulante). Ključno vprašanje za paciente pa je, kdaj se bo ta širitev odrazila na čakalnih vrstah.

Pozdravljeni!

»Pametna politika bi morala prisluhniti stroki«

Sorodni članki

Sveže dnevne novice takoj, ko se zgodijo

Več iz teme

Komentarji

Novice

Gospodarstvo

Delov poslovni center

Šport

Kultura

Mnenja

Magazin