Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Pisma bralcev

Mednarodni dan izobraževanja – in zakaj ne vzgoje?

Učenje za trajni mir zahteva tako vzgojo kot izobraževanje, a poudarek je na vzgoji.
Izobraževanje se na osnovi programa izvaja v šoli, mladim pa manjka prav vzgoja, ki pa se izvaja doma, v šoli in v družbi ter postaja iz dneva v dan večji problem. FOTO: Voranc Vogel
Izobraževanje se na osnovi programa izvaja v šoli, mladim pa manjka prav vzgoja, ki pa se izvaja doma, v šoli in v družbi ter postaja iz dneva v dan večji problem. FOTO: Voranc Vogel
Janez Zadravec Klugler, Maribor
27. 1. 2025 | 05:00
2:52

Generalna skupščina Združenih narodov je pred sedmimi leti 24. januar razglasila za mednarodni dan izobraževanja, torej pomemben dan za vse mlade. To je še posebej pomembno, če vemo, da v svetu skoraj 250 milijonov mladih ne more hoditi v šole. Ob tem mednarodnem dnevu se tudi za nas vsakič odpira nekaj zanimivih vprašanj.

Vse naše ustanove, ki omenjajo ta pomembni dan, pišejo o dnevu izobraževanja. Vse mednarodne ustanove, ki omenjajo ta pomembni dan, pa pišejo o dnevu vzgoje (angl. education). Vemo, da je izvajanje vzgoje mnogo težje, kot izvajanje izobraževanja. Izobraževanje se na osnovi programa izvaja v šoli, mladim pa manjka prav vzgoja, ki pa se izvaja doma, v šoli in v družbi ter postaja iz dneva v dan večji problem. Vzgoja za sodelovanje, spoštovanje, strpnost do različnosti, solidarnost, enakopravno sporazumevanje in za mir. Nedvomno je potrebna najprej dobra vzgoja in šele nato bolj ali manj uspešno (strokovno) izobraževanje. Tudi naše ministrstvo ima v nazivu vzgojo in izobraževanje, a se problemu vzgoje izogiba ...

Mednarodni dan vsako leto poteka pod geslom, ki izpostavi določeno področje: letos je to »umetna inteligenca in izobraževanje«, lani je bilo »učenje za trajni mir«. Pri tem je še posebnega pomena učni jezik, ki mora biti materni jezik. To je ena od temeljnih človekovih pravic, navedena v 26. členu splošne deklaracije o človekovih pravicah. Za nas in druge male narode je ta pravica do učenja v maternem jeziku še posebej pomembna, saj oblikuje neodvisno, samostojno ter celovite osebnost. Sledi logično vprašanje, zakaj smo torej pravkar ob pouku materinščine v vse osnovne šole za vse učence za vseh devet let uvedli »prisilni« pouk angleščine?

Vzgoja in izobraževanje »za trajni mir« naj nas torej spomnita na jezikovno pravičnost, enakopravnost, odpravo sedanje diskriminacije in razmislek o jezikovni politiki tako v Sloveniji kot v Evropi in v svetu. Dolžni smo ta vprašanja pojasniti mladim in jim pomagati pri iskanju odgovorov. Učenje za trajni mir zahteva tako vzgojo kot izobraževanje, vendar je poudarek na vzgoji.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine