Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Pisma bralcev

Kje naj svojemu očetu prižgem svečo?

Leta 1946 je našo družino zadel hud udarec. Naš oče, Andrej Seljak, je odšel od doma in se ni več vrnil.
Sonja Demšar:»Moja edina želja je prižgati svečo prav na njegovem grobu, nič drugega ni zame več pomembno.« Foto Nebojšša Tejić
Sonja Demšar:»Moja edina želja je prižgati svečo prav na njegovem grobu, nič drugega ni zame več pomembno.« Foto Nebojšša Tejić
7. 9. 2019 | 05:00
2:26
Žirovnica. Vasica, ki leži v ozki, a lepi dolini. V tej vasici, ki spada pod občino Idrija, sem rojena kot zadnja od šestih otrok. Živa sva samo še z bratom, ki živi v Ameriki.

Leta 1946 je našo družino zadel hud udarec. Naš oče, Andrej Seljak, roj. 3. 12. 1899 v Podlipi, občina Vrhnika, je s svojo ženo Ano ustvaril dom in družino v vasi Žirovnica, tudi v občini Idrija.

Dne 5. februarja 1946 je bil zaradi prepovedane prodaje pol kilograma domačega masla svoji sestri klican na zagovor v vas Ledine v občini Idrija, vendar se nazaj domov nikoli več ni vrnil. Moji starejši bratje in sestre so takoj začeli poizvedovati, ali ga je kdo videl in kaj se je z njim zgodilo, vendar so se vsi zavili v molk. Tudi takratne policije (milice) njegovo izginotje ni zanimalo. Tako smo jaz, štiriletna deklica, starejši bratje, sestre in mama ostali sami v življenju, ki nam ni prizanašalo. Sledila so leta, ko se o teh stvareh ni smelo govoriti in spraševati, v nas odraslih otrocih pa je ostajala neizmerna želja, da bi ga našli in dostojno pokopali.

Sonja Demšar: Želim si najti posmrtne ostanke mojega očeta in jih prenesti v družinski grob. Foto Dejan Javornik
Sonja Demšar: Želim si najti posmrtne ostanke mojega očeta in jih prenesti v družinski grob. Foto Dejan Javornik


V zadnjih letih se s pomočjo hčerk in nečakov trudimo najti informacijo, ki bi nam pokazala pot do njegovih posmrtnih ostankov tako med krajani območja Ledine, Govejk, Vrsnik kot tudi v arhivih na različnih organih. Vendar pa, žal, do danes nismo dobili nobene uporabne informacije.

Moja edina želja je prižgati svečo prav na njegovem grobu, nič drugega ni zame več pomembno. Verjamem, da je ljudi, ki to vedo, še vedno strah povedati, verjamem pa tudi, da bi temu nekomu to lahko tudi olajšalo dušo.

Prosim, naj se ta nekdo opogumi in anonimno sporoči, kam naj grem po posmrtne ostanke mojega očeta in jih prenesem v družinski grob.

V globokem upanju se zahvaljujem.
 

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine