Priprave EU na črni scenarij – invazijo v Ukrajino

»Prepričani smo, da se Rusija pripravlja na splošen napad na Ukrajino. To je dogodek brez primere verjetno po drugi svetovni vojni,« je na zasedanju zunanjih ministrov EU dejal vodja litovske diplomacije Gabrielius Landsbergis.

Tudi odziv Zahoda bi po njegovem mnenju moral biti brez primere. Kopičenje enot ruske vojske ob meji z Rusijo že nekaj časa skrbi tako Nato kot EU. Tam naj bi bilo do 100.000 vojakov. V okviru priprav na črni scenarij se Unija usklajuje z ZDA in Združenim kraljestvom. Enotno podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. »Vsaka agresija bo imela politične posledice in visoke gospodarske stroške za Rusijo,« je opozoril visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. V ospredju da so prizadevanja, da agresije ne bi bilo.

Unija je proti Rusiji sprejela več svežnjev sankcij, tudi gospodarskih, že leta 2014 po aneksiji Krima in destabilizaciji vzhodne Ukrajine. Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je opozoril, da so sankcije eno od redkih orožij, ki jih ima EU. In nasilnega premikanja meja ne bo zgolj spremljala. Toda potrebujemo zmanjšanje napetosti, je opozoril izkušeni dunajski diplomat. Nova vodja nemške diplomacije Annalena Baerbock je že na predvečer ministrskega zasedanja napovedala, da ob morebitnem zaostrovanju novi plinovod Severni tok 2 ne bo začel delovati.

Vodja luksemburške diplomacije Jean Asselborn je pozval k pogovorom v okviru normandijskega formata, v katerem sodeluje četverica: Francija in Nemčija ter Rusija in Ukrajina. Ker se ameriški predsednik Joe Biden in ruski predsednik Vladimir Putin pogovarjata, bi se po Asselbornovem mnenju morala vključiti tudi Evropa. A niti nekdanji kanclerki Angeli Merkel ni uspelo s prizadevanji za vnovično zasedanje voditeljev četverice. Nihče nima odgovora na vprašanje, ali je rusko kopičenje sil le kulisa grožnje, s katero si želijo v Kremlju doseči popuščanje Zahoda.

»Med ministri in državami članicami je splošno zavedanje resnosti položaja, ki se lahko v vsakem trenutku zaostri,« je ocenil slovenski zunanji minister Anže Logar. Poseben pomen je pripisal komunikaciji na obeh straneh. »Morebitna napačna interpretacija posameznega dejanja lahko hitro povzroči verižno reakcijo, ki si je nihče ne želi,« je povedal. Noben razplet po njegovem mnenju ne more biti izključen. V zvezi z delovanjem EU je poudaril sodelovanje s čezatlantsko zaveznico.

Uresničitev zahteve Rusije po jamstvih, da Gruzija in Ukrajina ne bosta članici Nata, se že tako ne zdi uresničljiva. Med drugim bi bilo videti, kot da Zahod državi, ki si želita čim bolj zbližati z njim, prepušča moskovski logiki območja vpliva in ruski pravici do veta na njune zunanjepolitične usmeritve. A tudi scenarij njunega članstva v zavezništvu do nadaljnjega ni realističen. Natov vrh v Bukarešti leta 2008 Gruzije in Ukrajine ni sprejel v akcijski načrt za članstvo, jima je pa obljubil, da bosta (nekega dne) postali njegovi članici.

EU je vpeljala sankcije proti skupini Wagner, ruskemu vojaško-varnostnemu podjetju, ki da s plačanci deluje na kriznih območjih, kjer podžiga nasilje, ropa naravna bogastva in zastrašuje. Sankcije so bile sprejete proti skupini, osmim posameznikom in trem entitetam, povezanim z njo. Skupini očitajo tudi usmrtitve. Med drugim deluje v Libiji, Siriji, Ukrajini (Donbas), Sudanu, Mozambiku in Srednjeafriški republiki. Sankcije predvidevajo prepoved potovanja in zamrznitev premoženja v EU.