Kdo je kriv za nasilje?

Kdo je kriv za nasilje med mladino? Jasno! Mladina sama! To so sami razvajenci! Presiti so in se zabavajo s tem, da maltretirajo šibkejše. Permisivna vzgoja. Gotovo! In kdo je kriv, da so razvajeni? Ja, jasno, starši! Starši jim nudijo vse, kar svet ponuja, in če ne, si to vzamejo. Starši bi morali živeti s svojimi otroki, poznati družbo, s katero se otroci družijo, in se pogovarjati z njimi, veliko pogovarjati. Ne samo: »Kako je bilo v šoli?« »Dobro.« In pogovora je konec. Kdaj ste zadnjič sedli za mizo z otrokom, ko je delal domačo nalogo?

No, zdaj vemo, kdo je kriv: starši so krivi! Na starše bomo pritisnili! Ker pustijo otroke bolj ali manj same, razen to, da jim nudijo hrano in stanovanje – in žepnino.

Ampak, kako naj starši živijo z otroki, če pa so od jutra do večera v službi, v fabriki ali kjerkoli že služijo nujno potrebne evre, da plačajo položnice? Delodajalci hočejo od vsakega delavca čim več. Še kri bi jim vzeli in prodali, če bi mogli, samo da bo profit. Celodnevno prisotnost pa zahtevajo popolnoma po zakonih. Videti je, da še vedno nismo dosegli sistema osem ur dela, osem ur počitka in osem ur svobode, med drugim tudi za delo z otroki. Ta socialni boj so začeli delavci v Chicagu že leta 1886, a še vedno ni izbojevan.

Torej ne gre drugače, kot da si priznamo: izvirni greh je sistem, v katerem živimo. Kapitalizem! V ta sistem so nas pahnili politiki. Le ti so pa tako visoko, da njih ne moremo niti kaznovati niti pohvaliti. Oni rešujejo svoje plače in plače delavcev v državni upravi. Kapitalizem je dober za kapital, slab za tiste, ki kapitala nimajo.

Edini nauk lahko potegnemo iz tega razmišljanja: Mladina, ne rojevaj otrok! Z njimi bi lahko bilo veliko veselja, če boste imeli čas uživati ga. Velika verjetnost pa je, da ne boste imeli časa zanje in vaši otroci se bodo izobraževali na cesti.