V nadaljevanju preberite:

Sorodnike, ki so obiskovali šolo Vladislava Ribnikarja sem vprašala, ali njihovi otroci, ki so zdaj učenci te šole, vedo, po kom je bila poimenovana. Niso bili povsem prepričani o tem, koliko si učitelji prizadevajo pojasniti, kakšne zasluge ima ta veliki mož za razvoj zdrave družbe, kakršna je zdaj potrebna za razvoj mladih ljudi.

Vladislav S. Ribnikar je bil nečak Vladislava F. Ribnikarja (ki je bil sin slovenskega kirurga Franja Ribnikarja), moža, ki je leta 1904 ustanovil časopis Politika. Veliki intelektualec, ki je bil po duši umetnik, je v Parizu študiral arhitekturo. Ko je leta 1924 preminil njegov oče Slobodan, ki je bil po prvi svetovni vojni direktor časopisa, je mladi Vladislav prevzel vodstvo Politike in v obdobju med obema vojnama iz nje naredil dnevnik, ki se je v Kraljevini Jugoslaviji ponašal z največjim številom bralcev.

Ribnikar si je še zlasti prizadeval za razvoj kulturne in družbene rubrike, kajti misija tega časopisa ni bila samo informirati, temveč tudi izobraževati bralce, jim ponujati najbolj pretanjeni jezik, najčistejši slog in svetovni nabor tem, zahvaljujoč kateremu so bralci vedeli, kaj se kje dogaja, kako kdo razmišlja, kaj je pomembno in kaj nepomembno v svetu, ki se je bližal še eni globalni vojni.

Ko je leta 1941 zavrnil sodelovanje z nemškimi okupatorji in izdajanje Politike z njihovo propagando, so ga poslali v koncentracijsko taborišče na Banjici. Po vojni so časopis obnovili. Leta 1972 je doživel največjo naklado – 634.000 izvodov.

Danes izhaja v nakladi okoli sto tisoč izvodov.