Danes doma in na tujem: Zdravniki javnih zavodov le še izjemoma pri zasebnikih

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik naj bi se po večdnevnem potovanju v tujini vrnil v Bosno in Hercegovino. V tujino se je podal kljub temu da je sodišče BiH zanj izdalo nalog za privedbo zaradi suma napada na ustavni red. Kot je sicer danes sporočil Dodik, naj bi Interpol zavrnil zahtevo sodišča BiH, da za njim razpiše mednarodno tiralico.

Dodik je bil konec februarja nepravnomočno obsojen na leto dni zapora in šest let prepovedi političnega delovanja zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta. Zatem so oblasti entitete pod njegovim vodstvom z odločitvami, vključno s sprejetjem več ustavno spornih zakonov, povzročile eno največjih povojnih političnih in tudi pravosodnih kriz v državi.

Tožilstvo BiH je proti predsedniku Republike Srbske in še dvema drugima visokima predstavnikoma entitete pretekli mesec uvedlo preiskavo zaradi suma napada na ustavni red. Ker se niso odzvali na vabilo na zaslišanje,  je sodišče BiH za vse tri izdalo nalog za privedbo in od Interpola zahtevalo, naj za Dodikom razpiše mednarodno tiralico. Kot pa je danes sporočil Dodik, naj bi Interpol zavrnil zahtevo sodišča za razpis tiralice zanj in za predsednikom narodne skupščine Republike Srbske Nenadom Stevandićem.

To je Interpol potrdil tudi za sarajevski portal Klix. Kot pojasnjuje portal, je Interpol zahtevo zavrnil na podlagi tretje točke njihovega statuta, ki prepoveduje politični pregon. Pritožbo na zahtevo sodišča BiH naj bi podali podali Srbija in Madžarska.

Dodik naj bi se po obisku Moskve že vrnil v BiH, poroča portal N1 BiH. Na omrežju X pa je zapisal, da ga je poklical srbski predsednik Aleksandar Vučić in mu povedal, da je od direktorja Interpola izvedel za zavrnitev razpisa tiralice.

Izrael namerava vzpostaviti nov varnostni koridor v Gazi, je danes napovedal izraelski premier Benjamin Netanjahu. Po poročanju izraelskih medijev naj bi koridor ločil mesti Rafa in Han Junis na jugu palestinske enklave. Netanjahu je prepričan, da se bo z delitvijo Gaze okrepil pritisk na Hamas za izpustitev izraelskih talcev.

Netanjahu je koridor poimenoval Morag. Ime nosi po nekdanji izraelski naselbini, ki so jo evakuirali, ko se je Izrael leta 2005 umaknil iz Gaze. Po poročanju izraelskih medijev naj bi koridor ločil mesto Rafa od mesta Han Junis na jugu enklave, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Izraelski premier je prepričan, da se bo z delitvijo Gaze okrepil pritisk na palestinsko islamistično gibanje Hamas za izpustitev izraelskih talcev.

Italijo pretresata umora dveh študentk. Italijanska policija je v torek aretirala moškega, ki je osumljen umora 22-letnice v sicilskem mestu Messina. Do nje naj bi pristopil sredi ulice in jo zabodel z nožem. Policija je danes našla tudi truplo druge študentke v okolici Rima. Umoril naj bi jo njen bivši partner.

Italijo pretresa smrt dveh 22-letnih študentk

Poslanci DZ so danes potrdili predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki razmejuje javno in zasebno zdravstvo. Zdravstvenim delavcem javnih zavodov bo z redkimi izjemami onemogočeno delo pri čistih zasebnikih, v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih bodo lahko delali pod strožjimi pogoji.

Zdravstveni delavci in sodelavci pri tako imenovanih čistih zasebnikih praviloma ne bodo smeli več delati. Čisti zasebniki so v zdravstvu tisti zasebniki, ki ne opravljajo storitev v javni mreži zdravstva in torej nimajo koncesije.

Sodelovanje s čistimi zasebniki bo mogoče le v redkih izjemah. Tako bo delavec, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, denimo lahko občasno delal tudi pri zasebniku, ki na javnih prireditvah in shodih zagotavlja zdravstveno varstvo. Sodelovanje z zasebniki bo omogočeno tudi za opravljanje zdravstvenih storitev v okviru medicine dela, prometa in športa, ki jih ne zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje. Z zasebniki bodo lahko sodelovali tudi za opravljanje zdravstvenih storitev s področja letalske medicine na podlagi predpisov EU, opravljali bodo lahko tudi brezplačno prostovoljsko delo.

V določenih primerih bo mogoča tudi obratna pot. Javni zdravstveni zavodi na terciarnem nivoju (to sta denimo oba klinična centra) bodo lahko izjemoma sklepali pogodbe o zaposlitvah s krajšim delovnim časom do 40 odstotkov polnega delovnega časa z zdravniki in zobozdravniki, ki imajo naziv svetnik ali višji svetnik, zaposlenimi pri zasebnikih. Takšne pogodbe bodo lahko sklepali za največ 12 mesecev.

Predsednik ZDA Donald Trump naj bi sodelavcem povedal, da bo milijarder Elon Musk kmalu zapustil svoj položaj vladnega svetovalca, poroča Politico, ki se sklicuje na neimenovane vire blizu Trumpa. Predsednik naj bi bil še naprej zadovoljen z Muskom in njegovim uradom za vladno učinkovitost (Doge), obenem pa naj bi oba sklenila, da je čas za slovo.

Trump je najožjemu krogu namignil, da bo Musk kmalu odšel

Aktualni rektor Gregor Majdič in Irena Mlinarič Raščan s fakultete za farmacijo se bosta pomerila za položaj rektorja Univerze v Ljubljani v drugem krogu, ki bo 16. aprila. Nobeden od kandidatov namreč ni prejel več kot 50 odstotkov veljavnih glasov. Majdič je prejel 46,91 odstotka, Mlinarič Raščan pa 32,54 odstotka glasov, so sporočili z univerze.

Na Univerzi v Ljubljani še brez belega dima

Za okoli 600 občanov Logatca za zdaj še ostaja v veljavi prepoved uporabe vode iz javnega vodovoda po tistem, ko so prejšnji teden v vodi zaznali kemično onesnaženje. Po besedah direktorja Komunalnega podjetja Logatec Boštjana Krefta nadaljnjo odločitev Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pričakujejo predvidoma v četrtek dopoldne.

Potem ko so zaznali kemično onesnaženje vode, so v petek za okoli 600 od skupno okoli 17.000 uporabnikov javnega vodovodnega sistema v Občini Logatec odredili prepoved uporabe vode iz vodovodnega sistema. Prepovedana je uporaba vode za pitje, pripravo hrane in osebno higieno, vključno s pranjem perila. Vodo lahko prizadeti uporabniki uporabljajo izključno za sanitarne namene.

V vodi so med drugim odkrili anionske detergente, benzotriazole in kisline. Gre za strupene snovi, ki ne bi smele biti prisotne v pitni vodi in ki so ob daljši izpostavljenosti in zelo visoki koncentraciji zelo nevarne za zdravje ljudi, so ta teden pojasnili na NIJZ.

Ruski predsednik Vladimir Putin ne namerava obiskati Savdske Arabije, kamor se bo na svojo prvo pot v tujino od prevzema položaja odpravil predsednik ZDA Donald Trump, je danes sporočil Kremelj. S tem so v Rusiji zavrnili ugibanja, da bi se predsednika lahko srečala v Savdski Arabiji. V ZDA bi sicer še ta teden lahko odpotoval visoki ruski uradnik.

To so izključno načrti ameriškega predsednika, ki nikakor niso povezani s Putinom. Putin zaenkrat nima takšnih načrtov, je novinarjem povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in dodal, da za zdaj še ni dorečen datum ali kraj morebitnega srečanja med Trumpom in Putinom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Peskov je prav tako dejal, da bi lahko ZDA še ta teden obiskal Kiril Dmitrijev, vodja ruskega državnega premoženjskega sklada in eden od pogajalcev, ki jih je Moskva poslala na prve rusko-ameriške pogovore 18. februarja v Savdski Arabiji.

Ameriška mreža CNN je medtem ob sklicevanju na vire poročala, da so ZDA začasno odpravile sankcije proti Dmitrijevu, da bi mu omogočile obisk. Ameriški mediji tudi navajajo, da naj bi se Dmitrijev sestal s posebnim ameriškim odposlancem za Bližnji vzhod Stevom Witkoffom, ki je marca obiskal Moskvo.

Obisk Dmitrijeva bi bil sicer prvi obisk visokega ruskega uradnika v ZDA, odkar je Rusija februarja 2022 sprožila invazijo na Ukrajino.

Leta 2023 je v povprečju sedem od desetih prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več, menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro, so pred svetovnim dnevom zdravja, ki ga zaznamujemo 7. aprila, pojasnili na Sursu. Zaradi bolniške odsotnosti je bilo v letu 2023 izgubljenih nekaj več kot 18 milijonov delovnih dni.

Povprečno sedem prebivalcev držav članic EU od desetih, starih 16 let ali več, je v letu 2023 menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Delež teh prebivalcev je bil najvišji na Irskem in Malti in sicer 79,5 odstotka v obeh, najnižji pa v Litvi in Latviji (47,6 odstotka v obeh). V Sloveniji je bilo takšnega mnenja 65,7 odstotka prebivalcev, kar je bilo nekoliko manj od povprečja v EU, ki znaša 67,9 odstotka.

Zaradi bolniške odsotnosti zaposlenih je bilo v letu 2023 izgubljenih nekaj več kot 18 milijonov delovnih dni. Najpogostejši vzrok za to vrsto odsotnosti z dela so bile bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, sledile so poškodbe in zastrupitve zunaj delovnega mesta, nekatere infekcijske in parazitarne bolezni, duševne in vedenjske motnje ter novotvorbe.

Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo so v letu 2022 v Sloveniji znašali 9,6 odstotka BDP, kar nas je uvrščalo na 10. mesto med članicami EU. Največ, med 11 in 13 odstotkov, so za zdravstvo v tem letu namenile Nemčija, Francija, Avstrija, Belgija in Švedska, najmanj pa Luksemburg, Romunija, Irska in Poljska.

Europol je danes sporočil, da je ukinil platformo za distribucijo posnetkov spolnih zlorab otrok z okoli dvema milijonoma uporabnikov. Organi pregona so v okviru največje Europolove operacije proti spolnim zlorabam otrok aretirali 79 ljudi, ki so osumljeni distribucije tovrstnih posnetkov. Nekateri med njimi naj bi sodelovali pri zlorabah otrok.

Europol je preiskavo o spolnih zlorabah otrok sprožil leta 2022. Vodila jo je nemška policija, podpirali pa so jo organi pregona iz 38 držav. Preiskovalcem je sredi marca uspelo ukiniti platformo, znano pod imenom Kidflix. Na njej je bilo po navedbah nemške policije na voljo več kot 91.000 posnetkov, ki so prikazovali spolne zlorabe otrok.

Kot je pojasnil Europol, so platformo Kidflix leta 2021 ustanovili kibernetski kriminalci, kmalu za tem pa je postala ena najbolj priljubljenih platform za pedofile. Na njej so lahko uporabniki v zameno za plačilo prenašali videoposnetke, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok.

Organi pregona so v okviru preiskave identificirali skoraj 1400 uporabnikov platforme, pri čemer so jih 79 aretirali. Ti so osumljeni distribucije posnetkov spolnih zlorab otrok. Nekateri med njimi naj bi tudi sodelovali pri zlorabah otrok, je še sporočil Europol.

Po več napadih rjavih medvedov na ljudi je vlada v Bratislavi danes v več delih Slovaške razglasila izredne razmere in odobrila odstrel 350 medvedov. Okoljevarstveniki temu nasprotujejo. Vlado so obtožili, da zavestno krši zakonodajo in da je odločitev v nasprotju z njenimi mednarodnimi obveznostmi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vlada Roberta Fica je odločitev sprejela po več napadih medvedov na ljudi in nedeljskem odkritju posmrtnih ostankov moškega, ki ga je verjetno ubil medved.

Ministrstvo za okolje je sporočilo, da je namen odločitve izreden odstrel rjavih medvedov v izbranih okrožjih, da bi čimbolj zaščitili življenja in zdravje ljudi.

Okoljevarstveniki medtem odločitvi nasprotujejo in vlado pozivajo k okrepitvi preventivnih ukrepov. Sklad Aevis jo je v zapisu na Facebooku pozval k izobraževanju, zagotavljanju odvoza smeti, ureditvi vab divjadi ter obveščanju javnosti o varnem gibanju v naravi.

V članici EU s 5,4 milijona prebivalcev so po poročanju slovaškega dnevnika Dennik N lani z odstrelom ubili 93 medvedov, 36 pa jih je poginilo v prometnih nesrečah. Novinarji preiskovalnega centra Jan Kuciak medtem na podlagi študije 50 primerov v lanskem letu ocenjujejo, da lovci verjetno niso nikoli ubili medvedov, ki so napadli ljudi.

Minister za okolje Tomas Taraba je pred sejo vlade dejal, da so z odločitvijo še pred sprejemom seznanili Bruselj. Na Slovaškem so leta 2020 poročali o 650 srečanjih z medvedi, lani pa o 1900.

V državi trenutno živi več kot 1300 medvedov. Glede na to, da njihovo število narašča, bi bilo dovolj že, če bi jih bilo 800, je dodal Taraba.

Hrvaško javno radiotelevizijo HRT je do konca marca zapustilo 333 zaposlenih, ki so podpisali sporazumno prekinitev pogodbe o zaposlitvi, so danes potrdili na HRT. Pogodbe so sklepali na podlagi januarja sprejetega sklepa, ki je določil pogoje in višino odpravnin, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Največ zaposlenih na HRT, in sicer 123, je do 31. marca zapustilo programsko enoto, sledi ji tehnološka, kjer je ponujeno sporazumno prekinitev pogodbe z izplačilom odpravnin sprejelo 122 zaposlenih. Iz produkcije je odšlo 56 zaposlenih, od tega devet iz zbora in orkestra HRT, iz poslovanja 26 ljudi, iz podpornih služb upravljanju pa šest.

Tri dni pred iztekom roka za podpis sporazumne prekinitve pogodbe o zaposlitvi so člani sindikata HRT in Hrvaškega novinarskega društva (HND) pred stavbo televizije v Zagrebu izrazili nasprotovanje načrtu prestrukturiranja ustanove. V skladu z njim na HRT po neuradnih informacijah nameravajo odpustiti med 700 in 800 od skupno 2700 zaposlenih.

Center pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout, ki od lani deluje tudi v Mestni občini Koper, nudi tudi pomoč žrtvam spletnega nasilja. Soustanovitelj in direktor centra Boris Veler je na današnjem dnevu odprtih vrat centra na Markovcu povedal, da imajo največ uporabnikov v starosti med 15 in 30 let, najstarejši jih je imel 75.

Potem ko je v zadnjih dneh v Sloveniji odmevalo več primerov nasilja med mladimi, ki je pogosto tudi na spletu, je Veler za STA povedal, da se v takšnih primerih nanje obrnejo tako starši kot otroci sami, pogosto pa stik navežejo tudi šolske svetovalne službe.

Koprska občina je lani dala pobudo za odprtje koprske enote centra. Za korak naprej si prizadevajo tudi pri predšolskih otrocih.

Center Logout v boju proti prekomerni rabi interneta med drugim nudi individualna srečanja z uporabniki, ki imajo težave s prekomerno uporabo spleta. Sodeluje z Mladinskim klimatskim zdraviliščem Rakitna, s katerim organizirajo tritedenske namestitvene programe digitalne razstrupitve. Izvaja tudi poletne tabore brez tehnologij ter preventivne aktivnosti za strokovne delavce v predšolski in šolski vzgoji, starše, mladostnike in podjetja.

Poleg Kopra ima center enote še v Ljubljani, Celju in Kranju.

Po vladni odločitvi, da bo nova regijska bolnišnica v Kranju, se na zgornjem Gorenjskem začenja boj za ohranitev in razvoj splošne bolnišnice na Jesenicah. Župani občin zgornje Gorenjske in Posočja so danes na skupni novinarski konferenci izpostavili njen izreden pomen ter napovedali, da bodo vlado pozvali, naj znova pretehta odločitev, opravi racionalen razmislek o prihodnosti zdravstvene mreže v regiji in v proces odločanja vključi tudi lokalne skupnosti.

Za zgornjo Gorenjsko bi selitev bolnišnice v Kranj pomenila izgubo pomembnega zaposlovalca v regiji. Vprašanje je tudi, kaj bi bilo z jeseniškima srednjo šolo in fakulteto za zdravstvo, za kateri je potrebna klinična praksa.

Predvidena lokacija bolnišnice v Kranju je po prepričanju govorcev naj bi bila problematična tudi zaradi izgube kmetijskih zemljišč, stroškov odkupa zemljišč ter bližine vojašnice.

Mariborski policisti na motorjih so pred začetkom nove motoristične sezone opravili usposabljanje v Hajdini in pri tem opozorili vse motoriste, naj bodo še posebej pri prvih kilometrih izjemno previdni. Spomladi, na začetku motoristične sezone, je namreč asfaltna površina še hladna in zato ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik.

Kot je povedal policist in motorist inštruktor na mariborski prometni policiji Borut Drevenšek, je lahko zaradi zime na voziščih tudi veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa.

Motoristi so prisluhnili navodilom inštruktorjev. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

Vse motoriste, ki nestrpno čakajo na prve kilometre vožnje, je povabil, da se pred začetkom sezone udeležijo delavnic. Seznam delavnic je objavljen na spletnih straneh policije.

Sicer pa je bilo po podatkih Policijske uprave Maribor splošno stanje prometne varnosti na njihovem območju lani boljše kot leto prej. V letu 2024 so obravnavali 3594 prometnih nesreč, kar je dva odstotka manj kot leto prej, od tega se jih je 12, dve manj kot leto prej, končalo s smrtnim izidom, 112 pa s hudimi poškodbami, kar je enaka številka kot v letu 2023. V prometnih nesrečah je umrlo 13 ljudi, dva manj kot leto pred tem.

Nekoliko slabša je bila prometna varnost voznikov motornih koles in mopedov, saj se je zgodilo nekaj več prometnih nesreč kot v letu 2023. V njih so umrli štirje ljudje, eden več kot leto prej, 16 pa jih je bilo huje poškodovanih.

Najpogostejša vzroka prometnih nesreč motoristov sta neprilagojena hitrost in neupoštevanje prednosti, motoristi pa so bili v nekaj več kot polovici nesreč tudi povzročitelji.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v izjavi za medije dejala, da bi sama odstopila, če bi se znašla v položaju poslanca Svobode Miroslava Gregoriča, ki je opravljal nezdružljivi funkciji. Če bova imela možnost spregovoriti, mu bom tudi predlagala, da tako prevzame odgovornost za svoja ravnanja, je dodala.

Miroslav Gregorič, levo, najstarejši in Lenart Žavbi, najmlajši poslanec novega sklica parlamenta, Gibanje Svoboda. FOTO: Jure Eržen/Delo

Poslanec Gregorič je bil namreč do januarja letos prokurist v zobozdravstvenem podjetju Cyclopet, a tega ni prijavil pristojnim institucijam – ne DZ ne Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), je v ponedeljek poročala Televizija Slovenija (TVS). Sam trdi, da se tega, ali je dejavnost prijavil, ne spomni, KPK pa je opozorila, da sta funkciji nezdružljivi.

Z Gregoričem se predsednica DZ sicer še ni pogovorila, ker je bila v zadnjih dneh v tujini. Po informacijah, ki jih ima, gre za kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, vse postopke po tem zakonu pa vodi KPK. Njeno osebno mnenje je, da mora vsak javni funkcionar paziti na integriteto in da ne krši zakonodaje. V tem primeru gre za zakonodajo, ki preprečuje korupcijo in odpravlja morebitna korupcijska tveganja. Prav tako meni, da mora vsak javni funkcionar prevzeti odgovornost za svoja ravnanja, če se zgodijo kršitve.

V poslanski skupini Svoboda so se sicer o tem pogovorili v torek, vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič pa je po pogovoru v izjavi za medije dejala, da se bo Gregorič sam obrnil na KPK in zaprosil za mnenje, kaj mu je v tem trenutku storiti.

Na KPK po informacijah STA njegovega zaprosila še niso prejeli. Kot so pojasnili v torek, pa sami nimajo podlage za uvedbo postopka, saj je Gregoriču funkcija prokurista v omenjenem podjetju medtem že prenehala.

V 90. letu starosti je v torek umrl hrvaški glasbenik Alfi Kabiljo, je danes sporočilo Hrvaško društvo skladateljev. Kabiljo je bil vsestranski hrvaški skladatelj z mednarodnim ugledom. Za svojo glasbo je prejel številna priznanja, v spominu pa bo ostal po muzikalih, popevkah in filmski glasbi.

Alfi Kabiljo je bil skladatelj, dirigent, aranžer, pianist, tekstopisec, libretist in producent ter dolgoletni član Hrvaškega društva skladateljev.

Rodil se je 22. decembra 1935 v Zagrebu. Skladal je glasbo za gledališče, film, televizijo, popevke, šansone, orkestralna, komorna in solistična dela ter glasbo za otroke.

Obiskoval je zasebno glasbeno šolo skladatelja in pedagoga Rudolfa Matza in Glasbeno šolo Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Kompozicijo je izpopolnjeval v Parizu, diplomiral pa je iz arhitekture.

Na hrvaški glasbeni sceni je pustil neizbrisen pečat s številnimi muzikali, zaradi katerih so ga mediji poimenovali kralj hrvaškega muzikala.

Muzikal Jalta, Jalta so od krstne uprizoritve leta 1971 izvedli več kot 1500-krat, preveden pa je bil tudi v nemški, italijanski in norveški jezik. Velik uspeh so doživeli tudi drugi njegovi muzikali, kot sta Velika trka in Tko pjeva zlo ne misli.

Skladal je tudi glasbo za okoli 40 filmov. Za filmsko glasbo je prejel tri zlate arene, njegova glasba za film Sky Bandits pa je bila nominirana za bafto in oskarja v kategoriji najboljša izvirna glasba.

Zavod RS za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant je v lanskem letu imel 42 darovalcev, ki so po smrti skupno darovali 146 organov in tkiv. Rezultat je nekoliko slabši od pričakovanih, je poudaril direktor zavoda Andrej Gadžijev. Po njegovih besedah je lani izstopala predvsem visoka stopnja soglasja svojcev za darovanje.

V lanskem letu so tudi v zavodu občutili otežene kadrovske in organizacijske razmere v zdravstvu, je poudaril Gadžijev.

Darovalci so tako podarili 69 ledvic, 19 src, 39 jeter in 19 pljuč ter eno trebušno slinavko. Dve ledvici sta bili podarjeni iz programa darovalcev za časa življenja. Darovanih je bilo tudi 130 roženic, presaditev roženice pa je bilo 84. Zadnji dan lanskega leta je tako na presaditev čakalo 197 bolnikov, so pojasnili v poročilu.

Odklonitev svojcev se je v letu 2024 spustila pod 18 odstotkov, kar je najboljši rezultat v zadnjih treh letih, so poudarili. Sicer pa so v nacionalnem registru glede darovanja organov lani zabeležili manj opredelitev kot leto prej, in sicer 983. Največ opredeljenih je bilo iz starostne skupine od 19 do 28 let, povprečna starost darovalcev pa 57 let. V registru je po sedanjih podatkih opredeljenih 16.669 oseb, od tega 16.535 za in 134 proti darovanju, so še zapisali.

Policisti policijske postaje za izravnalne ukrepe v Kranju so v sodelovanju z inšpekcijskimi službami zaključili dlje časa trajajoč poostren nadzor nad delom in zaposlovanjem tujcev v enem od podjetij na območju Policijske postaje Kranj. Odkrili so številne kršitve in več tujcem izrekli tudi odločbe o vrnitvi. Pri 38 tujcih so ugotovili kršitve zakona o tujcih, ki so se nanašale na neurejena dovoljenja za prebivanje in delo. Zanje so sprožili prekrškovne postopke, sedmim državljanom tretjih držav pa so zaradi nezakonitega prebivanja v Sloveniji izdali tudi odločbe o vrnitvi, so sporočili iz Policijske uprave Kranj.

V sklopu nadzora so policisti ugotovili tudi več kršitev iz pristojnosti inšpekcijskih služb in za kršitelje podali predloge pristojnim organom. Policisti vsem tujcem svetujejo, da si pred vstopom v Slovenijo z namenom dela predhodno pridobijo dovoljenje za prebivanje in delo v Sloveniji.

Po požaru v nočnem klubu v Kočanih, v katerem je 16. marca umrlo 59 večinoma mladih udeležencev koncerta, je makedonski parlament sinoči prepovedal uporabo pirotehničnih sredstev v zaprtih prostorih. To je storil z dopolnilom zakona o javni varnosti, poroča portal Balkan Insight.

Prepoved so podprli koalicijski in opozicijski poslanci, potem ko je požar v omenjenem klubu povzročila prav uporaba pirotehnike na odru, za katero niso imeli dovoljenja. Ob globah zakon določa tudi zaporne kazni za tiste, ki bodo prepoved večkrat kršili. S sprejetim dopolnilom so tudi povečali pooblastila policije pri preprečevanju kršenja javnega reda.

Več kot sto srbskih organizacij civilne družbe, aktivistov in političnih strank je poslalo pismo EU in Evropskemu sodišču za človekove pravice, v katerem pozivajo k ukrepanju zaradi političnega pregona in pripora šestih aktivistov iz Novega Sada. Ti so že dva tedna v priporu zaradi domnevnega načrtovanja dejanja proti ustavni ureditvi, a so bili obsojeni na podlagi zvočnega posnetka zasebnega pogovora, pridobljenega z zlorabo varnostnih služb. Pismo opozarja na nepravično obravnavo obtoženih, pomanjkanje možnosti za obrambo ter politično motivirane zlorabe pravosodnih institucij. Organizacije pozivajo evropske institucije, naj pritisnejo na srbske oblasti, da omogočijo pošteno sojenje in takoj prenehajo zlorabljati pravosodje. Pismo izpostavlja tudi širšo represijo nad aktivisti, člani civilne družbe in opozicije v Srbiji ter kršenje evropskih standardov v procesu približevanja Srbije EU.

Neznani storilci so z metodami socialnega inženiringa in lažnim prikazovanjem dejanskega stanja na spletu odgovorno osebo podjetja iz Celja prepričali, da delujejo v imenu slovenske poslovne banke. Oseba jim je na tej podlagi posredovala podatke za dostop do bančnega računa družbe, s katerega so potem ukradli več kot 700.000 evrov.  Kot so danes sporočili s Policijske uprave Celje, so goljufi ukradeni denar nemudoma nakazali na različne bančne račune, od katerih sta dva računa odprta pri poslovnih bankah v Nemčiji, eden pa na Švedskem. Še isti dan so neznani storilci denar s teh računov z večjim številom transakcij razdrobili na še 15 različnih računov v Španijo, na Poljsko, Slovaško, v Belgijo in Nemčijo in tako poskušali skriti ter prikriti njegov izvor.

Celjski kriminalisti so se s pomočjo banke, oškodovanega komitenta in drugih državnih organov odzvali hitro in pridobili kakovostne informacije o kaznivem dejanju. Tako jim je uspelo večino odtujenega denarja na zadnjih bančnih računih pred njegovo transformacijo v gotovino zadržati. Del denarja je bil že vrnjen oškodovani družbi. Predkazenski postopek za izsleditev storilcev očitanega kaznivega dejanja medtem poteka. Celjska policija je tudi pojasnila, da zavarovanje denarja na tujih računih, ki jih storilci pri storitvi tovrstnih kaznivih dejanj uporabljajo, ne pomeni nujno tudi vračila vsega ukradenega denarja.

Na določenih transakcijskih računih v tujini, kamor se steka denar iz kaznivih dejanj na škodo različnih oškodovancev, se namreč lahko hkrati pojavi več zahtev različnih evropskih sodišč, ki odrejajo zavarovanja iz naslovov istovrstnih kaznivih dejanj, storjenih po Evropi.

Na kranjskem okrožnem sodišču je danes potekal predobravnavni narok za 39-letnega Iranca, ki je je obdolžen, da je novembra lani na parkirišču brniškega letališča umoril bivšo ženo, prav tako Iranko. Krivde ni priznal, tako da bo sojenje steklo 18. aprila. Tožilstvo obdolženemu Mohamedu Esmailu Ovjfardu očita, da je 7. novembra lani oborožen z nožem prišel na parkirišče brniškega letališča z namenom, da umori nekdanjo ženo, mater njunih treh otrok.

Zvečer je domnevno na parkirišču pričakal 33-letnico, tako kot on sicer živečo v Avstriji, ki je prispela iz Istanbula. V bližini njenega vozila jo je menda enajstkrat zabodel v vitalne dele telesa ter jo poleg tega še večkrat porezal. Zaradi posledic poškodb, predvsem vbodne rane v levo stran prsnega koša, je na kraju dogodka umrla. Truplo je na parkirišču naslednje jutro, ko je po koncu izmene odhajal domov, našel eden od zaposlenih na letališču. Kriminalisti so osumljenca v sodelovanju z avstrijskimi varnostnimi organi prijeli 9. novembra na njegovem delovnem mestu v eni od trgovin v Celovcu. Osumljenec se prijetju ni upiral, pozneje je dejanje, kot so po aretaciji povedali kriminalisti, tudi priznal.

Predstavniki sindikatov, delodajalcev in vlade so podpisali dogovor o pokojninski reformi. V ponedeljek so namreč podpis preložili na današnji dan, predvsem zaradi določil o prispevni stopnji za dolgotrajno oskrbo.

Po predlogu pokojninske novele, ki ga je pripravila pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta, se bo zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala in bo od leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj. Za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa bo znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bodo pet najmanj ugodnih let izločili.

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se bo z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 naprej postopno zviševal, od leta 2035 pa znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin bodo bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač. Predvidena pa je tudi božičnica, in sicer že novembra letos.

Potem ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu v ponedeljek po razrešitvi Ronena Bara imenoval novega vodjo nacionalne obveščevalne službe Šin Bet, včeraj pa imenovanje preklical, je danes imenoval vršilca dolžnosti. Ta je za zdaj znan le pod imenom S., poroča časnik Haaretz.

Sodišče je sicer zadržalo razrešitev Ronena Bara ter prejelo več zahtevkov za presojo te poteze. Zaslišanja v zvezi s tem bodo 8. aprila.

Vzajemne carine ameriškega predsednika Donalda Trumpa bi imele razmeroma majhen vpliv na nemški izvoz v ZDA, ugotavlja münchenski ekonomski inštitut Ifo. Če EU ne bi sprejela nobenih protiukrepov, bi se nemški izvoz na podlagi izračunov inštituta zmanjšal za 2,4 odstotka. Precej večji bi bil učinek splošnih 20-odstotnih carin. Izračuni inštituta temeljijo na predpostavki, da bi ZDA zvišale carine na uvoz blaga na višino, ki jo trgovinski partnerji zaračunavajo za enakovredne ameriške izdelke, so pojasnili v sporočilu za javnost. »Potencialno je izpostavljenega več kot polovica nemškega izvoza v ZDA,« je dejala strokovnjakinja za trgovino pri inštitutu Ifo Lisandra Flach.

Vendar pa bi bil učinek vzajemnih carin za Nemčijo bistveno manjši kot v primeru splošnega povišanja carin na uvoz blaga v ZDA za 20 odstotkov. Kot je pojasnila, je namreč razlika v uvoznih carinah med ZDA in EU razmeroma majhna in znaša 0,5 odstotka. Po predhodnih izračunih inštituta bi nemški izvoz v ZDA v primeru 60-odstotnih ameriških carin na uvoz kitajskega blaga in 20-odstotnih na uvoz blaga iz preostalega sveta, vključno z EU, padel za okoli 15 odstotkov.

Primorska avtocesta je med Kastelcem in Kozino proti Ljubljani zaradi burje zaprta. Zaradi prometne nesreče je promet oviran med Brezovico in razcepom Kozarje proti Ljubljani in na vipavski hitri cesti na prehodu Vrtojba proti Italiji. Zaradi jutranje konice je promet povečan na cestah proti večjim mestom.

Kot navaja prometnoinformacijski center, so zastoji med drugim na štajerski avtocesti od Lukovice proti Ljubljani, na primorski avtocesti med Logatcem in Kozarjami proti Ljubljani in na dolenjski avtocesti od Grosuplja proti Ljubljani.

FOTO: Dars

Zaradi burje je na vipavski hitri cesti med Selom in Nanosom v obe smeri prepovedan promet za počitniške prikolice, hladilnike in vozila s ponjavami (2. stopnja).

Prepoved za počitniške prikolice, hladilnike in vozila s ponjavami do osem ton (1. stopnja) velja tudi na regionalni cesti Razdrto–Vipava–Ajdovščina–Selo.

Po napovedih Agencije za okolje bodo danes dopoldne najmočnejši sunki burje na Primorskem na izpostavljenih mestih še lahko presegali hitrost sto kilometrov na uro.

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je danes napovedal razširitev vojaške operacije v Gazi s ciljem »očistiti območje teroristov in teroristične infrastrukture«. Dejal je še, da bo izraelska vojska v enklavi zavzela velika območja palestinskega ozemlja. Kac je še napovedal, da bodo območja, ki jih bodo zavzeli, vključili v izraelska varnostna območja. Podrobnosti ni pojasnil. »Pozivam prebivalce Gaze, naj takoj ukrepajo, da bi pregnali Hamas in vrnili vse talce,« je dodal.

Temu nasprotujejo svojci 59 talcev, ki so še vedno v primežu Hamasa v Gazi. V izjavi za javnost so poudarili, da je odgovornost vlade, da poskrbi za njihovo izpustitev, namesto tega pa pošilja še več vojakov na območja, kjer so se že bojevali. Prepričani so, da izpustitev talcev ni vladna prioriteta, in so pristojne pozvali (obrambnega ministra, premiera in poveljnika vojske), naj jim odločitev pojasnijo.

Izraelska vojska je pred tem v ponedeljek odredila evakuacijo za območje Rafe na jugu Gaze, saj da bo tam izvedla intenzivno operacijo proti teroristom. Prebivalce je prosila, naj se premestijo na območje Al Mavasi ob obali. Tiskovni predstavnik izraelske vojske Avihaj Adrae je v torek prek omrežja X v arabščini pozval prebivalce Rafe in bližnjega mesta Han Junis, naj ne poslušajo Hamasa, ki jim želi preprečiti evakuacijo in jih spremeniti v živi ščit ter naj se nemudoma evakuirajo z določenih območij.

Kac je prejšnji teden opozoril, da bo vojska kmalu s polno močjo delovala v delih območja Gaze, ki jih upravlja palestinsko islamistično gibanje Hamas.

Ameriški igralec Val Kilmer, najbolj znan po svojih vlogah v filmih Batman za vedno in biografiji o legendarni glasbeni skupini The Doors, je v 66. letu umrl zaradi pljučnice, poroča New York Times. 

​Kilmer je svojo pot kot igralec začel na odru, pozornost v svetu filma je pritegnil z nastopi v komičnih filmih, kakršna sta Top Secret! (1984) in Real Genius (1985), zaslovel pa z vlogama Jima Morrisona v filmu Oliverja Stona The Doors (1991) in akcijskem Top Gunu, kjer je igral Icemana, glavnega rivala Mavericka v vlogi Toma Cruisa. Film je doživel nadaljevanje pred tremi leti z naslovom Top Gun: Maverick (2022), ko je bil Kilmer že bolan.

Na Univerzi v Ljubljani bodo danes volitve rektorja za mandatno obdobje od 2025 do 2029. Za vodenje osrednje in največje izobraževalne ustanove pri nas se potegujejo aktualni rektor Gregor Majdič, Irena Mlinarič Raščan s fakultete za farmacijo in Metka Tekavčič z ekonomske fakultete. Če nihče med njimi ne bo izvoljen, 16. aprila sledi drugi krog.

Volitve bodo med 8. in 16. uro, rezultati pa bodo predvidoma znani med 17. in 18. uro. Po pravilniku o volitvah rektorja Univerze v Ljubljani so volitve splošne in tajne, izvedejo pa se elektronsko.

Poslanci bodo na izredni seji opravili tretjo obravnavo in odločanje o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi razmejila javno in zasebno zdravstvo. Predlogu nasprotujejo v opoziciji in zdravniških organizacijah, a se mu ob podpori koalicije obeta sprejetje. Tik pred ciljno črto v Levici sicer predlagajo še nekaj manjših sprememb.

V primeru sprejetja prvega dopolnila, ki so ga v torek v DZ vložili poslanci Levice, bi se lahko v javnem zavodu za krajši delovni čas zaposlili le zdravstveni delavci, ki že delajo pri koncesionarju, če bi bili pri istem koncesionarju zaposleni vsaj dve leti.

Kot so navedli v Levici, je namen dopolnila preprečiti izigravanje ureditve, pri kateri bi zdravstveni delavci dali odpoved v javnem zavodu, se zaposlili pri koncesionarju za krajši delovni čas in nato ponudili zaposlitev za krajši delovni čas še javnemu zavodu. V tem primeru pa zanje ne bi veljala obveza izpolnjevanje pogojev za pridobitev soglasja za delo pri drugem delodajalcu, so opozorili poslanci Levice.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi danes napovedal dodatne carine na uvoz blaga v ZDA. Kaj načrtuje, ni povsem jasno, je pa obljubil, da bo s t.i. vzajemnimi carinami »zelo prijazen«. Podjetja, potrošniki in vlagatelji po vsem svetu so zaskrbljeni zaradi grožnje svetovne trgovinske vojne.

Trump je današnji dan že pred tedni označil za dan osvoboditve, ki bo prinesel dramatične nove dajatve, ki bi lahko omajale svetovni trgovinski sistem. Vztraja, da so carine potrebne zaradi neravnovesja v blagovni menjavi ZDA z drugimi državami.