Jedrska elektrarna

Zaposlen sem bil na področju energetike; tudi zdaj, ko sem upokojen, delno sledim dogajanjem na tem področju.

Neprijetno sem bil presenečen, ko sem v nedeljo, 28. aprila, na prvem programu TV Slovenija gledal oddajo Intervju, v kateri je bil gost Zoran Kus, »nekdanji državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor in nacionalni ekspert za področje okolja pri Svetovni banki«.

Po moji oceni so bile v oddaji tendenciozno prikazane slabosti proizvodnje jedrske energije, tako na področju cen investicij kot tudi glede proizvodnje in dolžine časa gradnje objekta. Pri problematiki odlagališč jedrskih odpadkov ni bila niti omenjena možnost odlaganja pod zemljo v opuščenih rudnikih. Podana je bila ocena, da so vsi razpoložljivi dobavitelji opreme oz. izvajalci jedrskih elektrarn nekvalitetni. Pri tem se danes po svetu gradi 60 jedrskih elektrarn.

Tudi iz vprašanj in pripomb voditelja oddaje ni bilo zaznati nasprotnih mnenj od stališč intervjuvanca. Vsekakor bi bilo zanimivo slišati odgovore na nekatera vprašanja, navedel bom tri:

1. Kako je v Sloveniji z vetrnicami kot nadomestilom za jedrsko energijo? Imamo dve vetrnici, najmanj v Evropi.

2. Kako je s proizvodnjo energije, ki naj služi kot nadomestilo za izpadlo proizvodnjo jedrske energije, ki je, kot vemo nizkoogljični vir energije? V intervjuju je bila omenjena Nemčija, ki je prenehala proizvajati jedrsko energijo. Vemo pa, da zdaj za pridobivanje elektrike kurijo premog v termoelektrarnah. Kako je z ogrevanjem ozračja in podnebnimi spremembami?

3. Če v Sloveniji v naslednjih 15 letih ne bomo imeli nove JE, v času, ko bosta prenehali obratovati Teš 6 in sedanja nuklearka, bo domača proizvodnja pokrivala nekako le polovico lastnih potreb po elektriki. Po kakšnih cenah jo bomo tedaj uvažali?

Strinjam pa se z izvajalcema oddaje, da obstaja problem za odločanje na referendumu, dokler ne moremo definirati ustreznega vprašanja za javnost.