Javne molitve na Kongresnem trgu

Tako, pa smo doživeli in doživele! Prvo molitev rožnega venca za uspešen začetek študijskega leta, ki jo je organizirala katoliška mladina v petek,13. oktobra, zjutraj. Janez Pavel II. se je gotovo nekje v presežnem prostoru smehljal, ko je gledal množico klečečih na Kongresnem trgu v Ljubljani. Spet nov dokaz, kako resno so verniki pod vodstvom Katoliške cerkve tudi v Sloveniji sprejeli nauke, ki jih je sistematično izoblikoval v encikliki Centesimus annus 1991. Tam je jasno zapisano, da je treba človeka »spet postaviti v območje kulture in morale, zato je nujna nova evangelizacija, ki naj zapolni 'duhovno praznino' in pomaga pri očiščenju in bogatitvi kulture«, to pa pomeni, da se morajo kristjani boriti za svoje človekove pravice, zlasti za »pravico do življenja«, to je do življenja po »resnici vere«, kajti »realni socializem« je človeka oropal njegovih božjih temeljev.

Ker poznam strategijo Katoliške cerkve na Slovenskem za 21. stoletje, nisem presenečena nad petkovo jutranjo molitvijo. Je korak naprej v sistematično organiziranem uresničevanju te strategije, ki se je začela uresničevati že pred uradnim sprejetjem (2002). Od vzpostavitve Republike Slovenije, zlasti pa od državne samostojnosti, je ločenost cerkve od države namreč ustavna norma, ki Katoliške cerkve ne ovira pri njenem koloniziranju javnega prostora.

Gre za to, da ta zgodovinsko preskušena ustanova obvladovanja in strahovanja ljudi, posebej žensk, poskuša v »demokratični« Sloveniji zasesti čim več javnega prostora in ga ustrezno označiti: od vrhov gora prek blagoslavljanja javnih objektov (vrtcev, šol, cest itd.), do shodov »za življenje«, in zdaj, v sveti veri, da je samo RKC edina nosilka »prave« morale in duhovnosti, je treba vstopiti tudi v laično, javno akademsko okolje.

Kaj pa je bistvo te reevangelizacijske akcije? V vabilu je zelo jasno in brez prikrivanja sporočeno: moškim je treba vrniti njihov položaj gospodarja, in to na vseh ravneh, od družine do države. Preprosto, kot že stoletja in posebej poudarjeno na začetku 20. stoletja: na moški, očetni oblasti temelji državna, nad obema pa je božja (ki jo predstavlja Cerkev). Ker tej samooklicani »sveti« ustanovi ni dovolj (nastajajoča) katoliška univerza v Ljubljani, je treba odločno vstopiti v javno univerzo, da ne bo vzgajala le brezvernih strokovnjakov; za strokovnjakinje pa se že od nekdaj ve, kaj jim »po naravi« pripada.

Različne posege v javni prostor cerkveni odločevalci nenehno upravičujejo s pravico do svobode veroizpovedi. Ob sklicevanju na svobodo do veroizpovedi, ki je bila zgodovinsko pridobljena ob odločnem nasprotovanju Cerkve, prav Cerkev to pravico zlorablja za netenje sovraštva med ljudmi, za zaničevanje in zasramovanje tistih socialnih in političnih pravic, ki so ženskam omogočile, da so se začele postopoma otresati vloge »dekle Gospodove« in upravljati lastno telo in življenje. Ker so te pravice zagotovljene državljankam in državljanom RS z ustavo, torej sklicatelji petkove molitve delujejo protiustavno; za takšno delovanje pa obstajajo tudi nadzorni organi. Celo v Španiji v letu 2023 niso pozabili nanje!