Evrovizija postala nekakšna »pornovizija«

Prvi del letošnjega evrovizijskega spektakla 2024 bi opisala z naslednjimi besedami: obsceno, neokusno, barbarska oblačila, prizori iz pekla, veliko golote in skoraj nič glasbe.

Zagotovo mi bo kdo rekel, zakaj pa sploh gledaš! Vprašanje je na mestu! A ker sva z možem glasbenika, sva tudi redna gledalca Evrosonga. Glasbeni okusi so seveda zelo različni in zato o tem ne bomo razpravljali, pač pa ugotavljam, da prireditev sama postaja že skorajda moralno sporna. Prikazovanje ponorele množice, ki navdušeno ploska nastopajočim, ki tekmujejo v vsem drugem, samo v glasbi ne, nam daje vedeti, da je dovoljeno prav vse in da si lahko vsi damo duška brez kakršnih koli zavor. Tako množične in medijsko izpostavljene prireditve imajo veliko sporočilno moč, vendar nam vse pogosteje ponujajo skrajno negativne vzore.

Naša predstavnica, ki je sicer vrhunsko izobražena glasbenica in izjemna pevka, se je čisto po nepotrebnem spustila na raven tistih, ki pomanjkanje talenta in vokalnih sposobnosti nadomeščajo z goloto. V klobčiču teles plesalcev in umetne megle sem tudi zaman poskušala prepoznati Veronikino zgodbo, bodisi v koreografiji ali pa v pesmi sami. Nobene možnosti ni, da bi pesem 'prišla v ušesa', ker so oči preveč zaposlene.

Tudi predstavitev nastopajočih na tako imenovani »turkizni preprogi« je bila parada neokusnosti. Raiven je nosila »top«, ki je bil videti kot drobovina kakšne živali, pa še krojen je bil tako nerodno, da je bilo videti, kot da ji čez pas visi zajeten trebuh.

Mislim, da bi morali organizatorji postaviti pravila, ki bi prireditvi povrnila dostojanstvo. Ker je dovoljeno čisto vse, so scenski učinki in bizarni nastopi ter oblačila postali glavni namen. Slabi zgledi vlečejo, zato sploh ne gre več za glasbo, ampak zgolj za čim bolj edinstveno predstavo. Glede na to, da človeška domišljija ne pozna meja, raje ne pomislim, kaj vse bomo na Evrosongih še videli.