Evrovizijski šov v senci vojnih grozot

Čeprav organizatorji trdijo drugače, je politika v genskem zapisu Evrovizije. Poleg blokovskega glasovanja so v zadnjih letih za politizacijo skrbele predvsem države nekdanje Sovjetske zveze. Pa vendar politične strasti v sedmih desetletjih festivala še nikoli niso bile tako razvnete kot letos v Malmöju, ki najbolj gledani nešportni dogodek na svetu prireja v senci izraelskih vojnih grozot v Gazi. Nocojšnjemu prvemu polfinalnemu večeru bo v četrtek sledil drugi, veliki finale bo v soboto.

Še preden so delegacije 37 sodelujočih držav pripotovale na Švedsko, je bilo jasno, da se bo tokrat Evrovizija zapisala v zgodovino kot najbolj kontroverzna doslej. V prvovrstni politični dogodek jo je spremenilo vztrajanje organizatorjev, da kljub pozivom k izključitvi na tekmovanju sodeluje tudi Izrael, za katerega bi po mnenju kritikov morala veljati enaka pravila kot za Rusijo, ki je bila po napadu na Ukrajino izločena s festivala.

Ob glasnih pozivih k bojkotu letošnje edicije in poostrenih varnostnih ukrepih so v Malmöju, kjer živi največja palestinska skupnost na Švedskem, v naslednjih dneh napovedani protesti v znamenje solidarnosti z oblegano enklavo. Prav tako ni pričakovati, da bo 15.000-glave množica v areni Malmö toplo sprejela izraelsko predstavnico Eden Golan v četrtkovem drugem polfinalnem večeru.

 A še preden bo znano, kako bodo mesto, evrovizijski navdušenci in ne nazadnje razširjena Evropa pospremili sodelovanje judovske države, bodo nocoj v tretjem največjem švedskem mestu razglasili prvih deset finalistov. Za vstopnico v sobotni veliki finale se poteguje tudi slovenska predstavnica.

Raiven bo z Veroniko stopila na oder deveta, na stavnicah, s katerimi so lani pravilno napovedali 19 od 20 finalistov, je za zdaj ne vidijo med najboljšo deseterico. Včeraj so ji pripisali 37 odstotkov možnosti za kvalifikacijo, kar jo izmed 15 držav uvršča na 12. mesto. Dobri obeti so zbledeli predvsem po drugi generalki, ko je javnost dobila krajši vpogled v slovenski nastop. Toda kljub ne ravno spodbudnim trendom si v mednarodno pisani slovenski delegaciji ne belijo glave s tem. »Ne obremenjujem se s stvarmi, na katere ne morem vplivati. Z ekipo nismo osredotočeni na zunanje ocene, temveč zgolj na to, da predstavimo naše delo, ki smo ga ustvarili v zadnjih mesecih,« je za Delo dejala Raiven, ki nocojšnji nastop pričakuje z »mešanico navdušenja, pričakovanj, strahu in želje po izražanju svoje umetnosti«.

Sladke skrbi za Hrvaško

Drugačne skrbi kot Slovenci imajo pri naših južnih sosedih, kjer ne dvomijo o uvrstitvi v finale, muči jih predvsem vprašanje, ali bo Baby Lasagni oziroma Marku Purišiću z Rim tim tagi dim res uspelo prvič v zgodovini samostojne Hrvaške zmagati na Evroviziji.

Vznemirjenje je tolikšno, da za maja prihodnje leto naj ne bi bilo več mogoče rezervirati zagrebške arene, prav tako bo letos Evrovizija prikovala pred male zaslone Hrvate, ki tekmovanja običajno ne spremljajo. Ena od takšnih je nekdanja predsednica Kolinda Grabar Kitarović. »Čudovito je videti tako prijaznega, skromnega in prizemljenega mladega umetnika, ki ponosno sprejema svoje ozadje in dediščino. Njegova glasba nagovarja vse nas, zajema življenjske dileme in občutke, ki široko odmevajo, pri tem pa niso žaljivi do nikogar. Podprimo ga! Gremo, Marko! Gremo, Hrvaška!« je zapisala na družbenih omrežjih.

Baby Lasagna z navdušenjem in ponosom sprejema vlogo glavnega kandidata za kristalni mikrofon. »Marsikdo me sprašuje, ali sem pod pritiskom, ampak nisem. Čutim, da sem dobro opravil svoje delo, zdaj pa bomo videli, kaj bo sledilo. Ne obremenjujem se s številkami, saj se te lahko kadarkoli spremenijo. Vsekakor pa sem srečen,« je za Delo dejal konec marca med promocijskimi dejavnostmi v Madridu. Na vprašanje, ali pričakuje 12 točk iz Slovenije, je odgovoril: »Nimam pojma. Ne razmišljam o tem, a bilo bi kul.«