Dobro za vse

Komunizem, socializem ali kak drug kolektivizem veljajo za strašno zlo, so skoraj psovke. Vsak je odgovoren le zase, nam pridigajo bogati. Šibke narava izloči. Močnejše nagrajuje. Naravna selekcija tako deluje, pravijo. Regulacija trga omejuje svobodo, je motnja naravne selekcije. Svobodni trg je najboljši regulator delovanja družbe.

Zveni prepričljivo, pa je le manipulacija? V džungli ali kaosu naravna selekcija deluje. A v svobodni trg ne verujejo več niti zagovorniki trga.
Človek od pradavnine živi v večji ali manjši skupnosti. Moški so bili lovci, ženske nabiralke. Ko je človek postal poljedelec, je bil še bolj odvisen od drugih članov skupnosti. Izumljati je začel orodja. Pojavilo se je lastništvo in trg, kjer so menjali dobrine. Skupnost je varovala svoj prostor in pridelke, skupno dobro. Predmet, ki ga je izdelal posameznik, pa je bil že osebna lastnina. Izumili so denar, da so lažje trgovali. Vsi so sodelovali pri pridobivanju dobrin.

Danes je človek le še neznaten organ telesa – družbe in ne preživi brez nje. Skupine se povezujejo v večje enote, da lažje preživijo. Zdaj smo združeni že vsi ljudje v eno skupnost (globalizacija). Med sabo in od narave smo odvisni bolj, kot smo kadarkoli bili. Ta proces ni bil enostaven niti miren. Nasilja je bilo, in je, veliko. Za alfa samce gre, kdo bo vodja skupnosti? To ni Trump. On je le vidnejša figura. Tudi ostali milijonarji ali milijarderji ne, lastniki korporacij tudi ne, kaj šele politiki ali menedžerji. So pa pomembnejše figure. Večina preostalih smo le kmetje na šahovnici.

O nas odloča peščica ljudi v odtujenih centrih moči, ki jim skupnost in narava pomenijo le peskovnik za igro monopol(i)! To naj bi bili naši gospodarji. A mi nismo njihovi hlapci, niti sužnji. Za njih je gospodar še za silo skrbel. Za nas ne več. Smo le svojat, ki se v areni (na svobodnem trgu) bori med sabo do smrti za življenje, da zabavamo publiko alfa samcev, ki niso odgovorni skupnosti, ki jih hrani, ji pa krojijo usodo; niti narava jih ne briga, ki jo zaradi njih uničujemo; ne zanima jih gospodarstvo, ne znanost ... Za vse to so slepi. Imajo le neznansko moč, s tem ko nadzirajo denar, ki ga ustvarjajo iz nič. Poljubno ga tiskajo, si ga virtualno izmišljajo in posojajo glavnim figuram (bankirjem), ki nadalje regulirajo denarni tok in tekmujejo med sabo, da ustvarjajo dobičke za alfa samce, tako da izkoriščajo ljudi in naravo. Tekmovati moramo tudi mi (raja), da dobimo delo, ki nam omogoča preživetje, a tega je vse manj. Proizvodov je vedno več, kupcev pa manj. Bistven je dolg. Preko tega je vse v lasti tistih, ki pri ustvarjanju dobrin ne sodelujejo, mnogi tisti, ki ustvarjajo dobrine, pa si jih ne morejo privoščiti niti toliko, da bi dostojno preživeli.



S povezovanjem in trgovanjem je rastel družbeni produkt in s tem naj bi rastla tudi blaginja za vse. Vsak naj bi po svojih močeh prispeval družbi, ki ga hrani in varuje. Delitev dela in znanja je izum človeštva, ki ga je izstrelil na vrh živega sveta. Znanost in tehnologija že delata čudeže. Človek postaja razbremenjen fizičnega in umskega dela. Lahko bi ustvarili raj na zemlji (harmonijo), pa očitno tega nočemo. Raje kopljemo jamo (pekel) v igri monopoli, prav tako hitro, kot bi lahko gradili raj. Noro! Trditev, ki jo med nas plasirajo, da je vsak le zase odgovoren v borbi z vsem, kar nas obdaja, je popoln nesmisel, čista manipulacija.

Važna je pot, ne cilj, pravijo. A pot v pogubo ni razumna, ko bi lahko ustvarili družbo, kjer bi bila blaginja za vse, narava pa bi cvetela v polnem sijaju še za naše zanamce.

Vem, življenje ni enostavno, niti ni črno-belo. Niso nam kar tako zavladali neki hudobci, ki kreirajo realnost, od katere so odmaknjeni. Ne poznam rešitve, ne poti, kako naprej. Le cilj poznam. Vida Žabot je pred kratkim na TV rekla, smisel življenja je to, da nam je dobro … In verjamem, da mi je lahko dobro le, če je tudi drugim dobro, saj smo odvisni drug od drugega. Ljubiti je prijetno, sovražiti pa boleče. Je torej treba dvomiti o tem, da je želeni cilj raj v harmoniji, in ne pekel!

Ko se bližamo peklu, razjarjene množice, ki nimajo več kaj izgubiti, podivjajo. Pojavijo se rešitelji (populisti), ki usmerjajo ljudi, da teče kri na vse strani, krvava revolucija se temu reče, da prišli bi v raj, lahko bi temu rekli socializem ali komunizem. Razgrabijo nakopičeno bogastvo prejšnjih alfa samcev, ga malo podelijo med ljudi, da so srečni in navdušeni nad novimi alfa samci, ki hitro postanejo novi bogovi na zemlji.

Trde in nasilne diktature so se razvile iz tega, kar s socializmom in komunizmom, kot so ju sanjali nekateri filozofi in učenjaki, nima nič skupnega. Sta pa danes to priročni psovki za vse, ki se zavzemajo za solidarnost, socialo in več pravičnosti. Vse to, pa sloga in dobri odnosi med ljudmi, je ovira oz. motnja na svobodnem trgu, ki je za današnje alfa samce raj. Tam lahko zmeljejo vsakega, ki se poizkuša rešiti iz pekla in s svojim delom konkurirati. Imamo hiperprodukcijo dobrin s pomočjo sodobne tehnologije in poceni delovne sile; ob hudem izkoriščanju naravnih virov, ki jih zagotavlja dobičkonosna orožarska industrija, in vsiljenem potrošništvu. Cene produktov so mizerno nizke; a množica brez denarja si tudi teh izdelkov in hrane ne more privoščiti, zato večina tega konča kot odpadek v naravi. Ni to prava norišnica?

Pa vendar obstaja upanje. Imeli smo Gandija, pa Mandelo … Zdaj se upira mladoletna Greta in za sabo ima velik del sveta. Za vrednote gre. Pohlep mora postati ponovno greh. Narava in družba – skupno dobro, to sta po moje vrednoti na vrhu seznama vseh vrednot! Obuditi bo treba človekove pravice. Pa svetost življenja in zlato pravilo … so pomembne vrednote!