Bled: Žagamo vejo, na kateri sedimo (2)

Gospa Cecilija Rekar v pismu z  naslovom Žagamo vejo, na kateri sedimo (Delo, 16. avgusta, stran 7) vso glavno krivdo za povzročeno kritično ekološko stanje Blejskega jezera, vključno z odtokom Jezernice in nadalje Save, zmotno prelaga s prvotno okrivljene Blejske ribiške družine na blejsko čistilno napravo, ki naj bi bila po njenem novejšem mnenju kriva celo za zastrupitev 25.000 rib v ribogojnici, in za zdravstvene težave kopalcev v Savi. Vsa »strupena nesnaga«, ki naj bi po njenem mnenju uhajala mimo blejske čistilne naprave (nameščene visoko na hribu), je žal posledica (kar zaman dokazujem že desetletja) obrežnih strokovno nepravilnih in pomanjkljivih razbremenilnih naprav v sklopu kanalizacijskega omrežja, ki nedopustno prelivajo komunalne odpadne vode direktno v jezero ter v Jezernico. Se pa z gospo Rekar načelno strinjam glede njenih zelo kritičnih ocen nestrokovnih izvajanj, obljub in navedb občinskih veljakov o nesmiselno izbiri prezahtevne ter predrage trase kakor tudi o namenu južne obvoznice.

Naloga kanalizacijskega omrežja je zbiranje ter odvajanje komunalnih odpadnih odplak na čistilno napravo, kjer se iz transportnega sredstva (vode) izločijo, ustrezno obdelajo in odstranijo predvsem biološke sestavine pretoka. Prvi pogoj za dobro in uspešno delovanje čistilne naprave (ČN) je torej pravilno, dobro in uspešno delovanje kanalizacijskega omrežja, vključno s temu omrežju pripadajočimi razbremenilnimi napravami ter objekti. Nepravilnega in nezadostnega delovanje omrežja ne zmore naknadno omogočiti niti najboljša čistilna naprava!

Potrebno zmogljivost čistine naprave določamo na podlagi skupnega števila tako imenovanih populacijskih enot (PE). Po grobem izračunu naj bi bilo na blejsko omrežje in čistilno napravo zdaj priključenih najmanj 25.000 PE. Blejska čistilna naprava (uradno podane zmogljivosti 14.650 PE) na leto pridela zgolj okoli 900 ton dehidriranega stabiliziranega blata, kar količinsko ustreza dejanski proizvodni storilnosti le okoli 40 odstotkov priključenega skupnega števila PE. Preostalih 60 odstotkov biološke obtežbe torej ni doseglo čistilne naprave in je zato na čistilni napravi ni bilo mogoče izločiti. Blejska čistilna naprava je tako obremenjena le z okoli 75 odstotki njene podane zmogljivosti in naj bi glede na rezultate meritev iztočnih vrednosti njenih parametrov delovala v okviru predpisanih zahtev.

Kakor sem že poskušal strokovno obrazložiti ter na podlagi izračunov dokazati v mojih številnih člankih ter med javnim predavanjem (dne 26. septembra 2019 v dvorani Infocentra Triglavska roža na Bledu), iztekajo torej preko strokovno nepravilnih in nedopustnih razbremenilnih naprav okoli 60-odstotni letni iznosi neočiščenih komunalnih odpadnih vod Bleda (letno okoli 26.000 kubičnih metrov tekočega blata) neposredno v Blejsko jezero, Jezernico ter naprej v Savo.

Razbremenilne naprave so del kanalizacijskega omrežja ter se morajo ustrezno strokovno načrtovati in graditi v smislu predpisanih (tudi za nas strogo obveznih) strokovnih evropskih norm EN 752.

Kot dokaz, da nisem osamljen v tej strokovni oceni nepravilnega, nezadostnega in neodgovornega delovanja blejskega kanalizacijskega omrežja, naj navedem strokovni prispevek »Programi sanacije kakovosti Blejskega jezera in Save Bohinjke«, ki so ga že daljnega leta 2001 objavili doc. dr. Krajnc, prof. dr. Toman, Vodopivec in Oberžan v Zborniku 12. Mišičevega vodarskega dneva. V njem so ti avtorji že takrat opozorili: »Ko pa bo sicer mešani kanalizacijski sistem dodatno saniran in priključen na ČN Bled, bo kanalizacijsko obremenjevanje jezera (in s tem seveda tudi Jezernice in Save) zanemarljivo.«

Vsi v programih sanacije navedeni, s strokovnimi izračuni ter s stroškovno primerjavo variant mešanega oziroma ločenega sistema utemeljeni, po predpisih nujno potrebni sanacijski ukrepi mešanega sistema, so se izkazali za znatno cenejše ter za okolje precej koristnejše. Navkljub prvotno sprejeti skupni odločitvi projektantov, revidentov in investitorja v prid sanaciji mešanega sistema pa so bili ti optimalni predlogi pozneje strokovno nerazumljivo, neutemeljeno in nedopustno namensko »spregledali« in striktno ignorirani. Sedanje blejsko kanalizacijsko omrežje v prvotno mešanemu sistemu se kasnejša desetletja namreč nestrokovno, neodgovorno ter ne glede na zelo drage in škodljive posledice spreminja ter dosledno »sanira« v katastrofalno nedelujoči »ločeni« sistem (s strokovno nedopustnimi priključki, izpusti in razbremenilniki).

Upam, da bo narava Blejce končno prisilila k dolgoročnemu ekološkemu, strokovnemu, ekonomskemu in odgovornemu reševanju okoljskih problemov.