Na Bledu želijo blejski zakon

Te dni so na družbenih omrežjih znova zakrožile fotografije rdečkasto obarvanega blejskega jezera. Gre za cvetenje fitoplanktona, alg, kar je sicer naravni pojav, a očem neprijeten. Jezero sicer »cveti« že od novembra, kar pomeni, da je razraščanje alg daljše in intenzivnejše zaradi mile zime in veliko sončnih dni. Hrano za algo predstavljajo organske snovi, ki se iz pojezerja spirajo v jezero.
 
Blejska občina državo poziva, naj zaščiti jezero, ki je eden glavnih turističnih biserov Slovenije.
 
Podatki Agencije za okolje kažejo, da se je ekološko stanje jezera poslabšalo. Občina, kot v javnem pismu piše blejski župan Janez Fajfar, je sprejela že vrsto ukrepov za izboljšanje kakovosti vode. Te dni zaključujejo izgradnjo zadnjega dela kanalizacije, v zadnjih letih so veliko vlagali v parkirišča, da bi čim bolj omejili promet mimo jezera, a to ni dovolj, je prepričan župan.
 
V odprtem pismu državi predlaga sprejetje podrobnega načrta upravljanja jezera in gradnjo prepotrebne južne razbremenilne ceste. Še več, na občini dajejo pobudo, da bi državni zbor sprejel poseben zakon o Bledu. »Tako kot poznamo zakon o glavnem mestu Republike Slovenije, ki ureja kompleksna razmerja med glavnim mestom in državo, na Bledu menimo, da potrebujemo tudi zakon o Bledu,« je mnenja župan.


 
V zadnjih mesecih se je izkazalo, da je nujen dobro delujoč sistem dovoda sveže vode iz Radovne in natege iz jezera. »Občina nad tem nima nadzora, saj je v upravljanju države,» je pojasnil Fajfar. Januarja je namreč bil dober teden zaprt dotok Radovne, ker je potekal prenos upravljanja dovodnega sistema Radovna–Blejsko jezero na novega izvajalca. Vendar, kot so januarja zagotovili na Direkciji RS za vode, to ni vplivalo na poslabšanje stanja jezera oziroma na povečanje cvetenja fitoplanktona. Poudarili so, da je vzrok za cvetenje preobremenjenost s hranili in organskimi snovmi. Kot glavni evidentirani vir čezmernega vnosa hranil prek celotnega leta navajajo spiranje snovi iz agrarnega pojezerja, urbanih površin z neurejeno kanalizacijo in ribogojnice.
 
»Če hočemo ohraniti Blejsko jezero, se mora preprečiti čezmerni neposredni in posredni vnos vsakršnih hranil in gnojil v jezero. Za to potrebujemo zakonsko podlago, ki bo v širšem bazenu jezerske sklede to regulirala oziroma onemogočila,« je zdaj vlado pozval blejski župan.  


 
Poudaril je še, da je nujna omejitev prometa v območju jezerske sklede. Se pa zaveda, da je regionalna cesta ključna prometna povezava Bohinja s preostalim delom države. »Omejitev prometa ob jezerski skledi bo možna šele po zgraditvi južne razbremenilne ceste (JRC). Projekt, ki se vleče nerazumno dolgo in za katerega je odgovorna država, naj bi stal približno 30 milijonov evrov. Glede na vse prihodke, ki se stekajo v državno blagajno iz blejskega in bohinjskega gospodarstva, menimo, da državi to ne bi smelo predstavljati problema. Vrednosti ohranitve Blejskega jezera se ne da izmeriti v denarju, jasno pa je, da je projekt gradnje JRC ekonomsko več kot upravičen,« je sklenil.