Če bi morali
nastop kandidata za evropskega komisarja Janeza Lenarčiča v državnem zboru opisati z eno besedo, bi gotovo izbrali besedo samozavest. Upravičeno jo lahko črpa iz svojih izkušenj in poznavanja izzivov Evropske unije. Deloval je kot izredni pooblaščeni veleposlanik na Dunaju in zasedel položaj vodje stalnega predstavništva pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) – leta 2005 je celo predsedoval njegovemu stalnemu svetu – ter nato od sredine leta 2008 do sredine leta 2014 zasedal položaj direktorja urada Ovseja za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) s sedežem v Varšavi. Svojo pot kariernega diplomata je začel pri Danilu Türku in nato nadaljeval kot svetovalec pri
Janezu Drnovšku,
Janezu Janši in
Miru Cerarju. Ne nazadnje mu je uspelo prepričati še Marjana Šarca.
V politično stranko sicer ni včlanjen in se ne namerava včlaniti. Če pa bo izvoljen za evropskega komisarja, se bo udeleževal sestankov politične skupine predsednika vlade, je napovedal, a pri tem ni niti enkrat omenil politične skupine Prenovimo Evropo, ki ji pripada premier, ali njegovega imena. Iz tega bi lahko sklepali tudi, da bi ob morebitni menjavi na slovenskem vrhu lahko menjal tudi politično skupino. Človek za vse vlade in čase, torej?
Četudi svoje barve na področju političnosti še ni razkril, bo z razkrivanjem svojih stališč do te ali one zadeve sčasoma odkril vsaj svoj nazorski pogled. Njegova stališča do zdaj lahko označimo le kot ne izjemno leva ali desna, saj so mu – razen Levice – kimali tako v koaliciji kot opoziciji. S svojimi izkušnjami v diplomaciji se mu je v parlamentu uspelo izogniti tudi temam, kot so migracije, ki vedno znova razdvajajo javnost. A če mu bosta prikimala prva dama komisije Ursula von der Leyen in evropski parlament, bo izkušeni diplomat stopil na nov teren spolzkih tal v Bruslju. In ne le da bo moral uspešno vijugati med političnimi prvokategorniki, še težja naloga ga čaka med Brusljem in Ljubljano. V prihodnjih petih letih Slovenijo gotovo čaka še razčiščevanje odnosov s Hrvaško, ki so na tako nizki točki, da premlevamo, kje bi lažje blokirali sosede: pri vstopanju v schengen, pri uvajanju evra ali pri pripravah na predsedovanje Svetu EU v prvi polovici prihodnjega leta.
Komentarji