Premier Šarec: Lenarčič bo ostal edini komisarski kandidat

Ljubljana – Bodoča predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen namerava skupino komisarjev sestaviti iz enakega števila žensk in moških izmed kandidatk in kandidatov, ki so jih oziroma jih še bodo predlagali voditelji držav ali vlad. Med doslej znanimi imeni je enajst moških in pet kandidatk oziroma šest, če upoštevamo, da Češka še izbira med dvema kandidatkama. Večina od preostalih desetih držav sedemindvajseterice bi tako morala imenovati ženske kandidatke, da bi zadostili zavezi o spolno uravnoteženi evropski komisiji bodoče predsednice evropske komisije.

Pričakovati je, da bo Ursula von der Leyen države članice pozvala, naj izberejo dodatne kandidatke. A tudi če bi to storila, tega poziva v Ljubljani ne nameravajo upoštevati. V kabinetu premiera so namreč na vprašanje Dela odgovorili, da o »spremembi oziroma dopolnitvi predloga ne razmišljajo«. Po njihovih informacijah je bilo pismo posredovano več državam članicam, v njem pa von der Leynova ne zahteva, ampak jih le spodbuja k predložitvi žensk kot kandidatk za komisarske položaje.

Z von der Leynovo je Marjan Šarec že govoril, a se v nasprotju s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem ne pripravlja na njen obisk. Prihodnji teden naj bi se nova predsednica komisije v Zagrebu pogovarjala o prihodnosti EU in hrvaškem predsedovanju svetu EU. Ali dejstvo, da bo Slovenijo von der Leynova le preletela in se pri nas ne bo ustavila, kaže nepomembnost naše države? Zagotovo je, da von der Leynova nima časa za vljudnostne obiske, ocenjuje Roman Kirn, nekdanji diplomat in sekretar v Šarčevem kabinetu. »Dejstvo, da naj bi obiskala sosednjo Hrvaško, pri nas ne bi smel biti vzrok za zaskrbljenosti, niti to ne bi bil odraz naše nepomembnosti. Von der Leynova ima zelo verjetno dobre razloge, zakaj hoče obiskati Zagreb (Hrvaška je naslednja predsedujoča EU, ni še predlagala kandidata za komisarja ...). Bil bi že čas, da naše zunanjepolitične ambicije, uspehe in neuspehe nehamo primerjati z vatli, s katerimi se vrti hrvaška zunanja politika. To namreč ne more biti merilo naše zunanjepolitične uspešnosti,« poudarja nekdanji ugledni diplomat.
 

Podpora še negotova

Slovenskega kandidata za evropskega komisarja Janeza Lenarčiča, ki se včeraj in danes predstavlja poslancem, dopoldne v državnem zboru čaka prva stopnička na poti do Berlaymonta. Podpora odbora za zadeve EU bi bila po njegovih besedah dobra popotnica. Zdaj je jasno, da nima podpore poslancev SD. »Dokler bo to vprašanje na dnevnem redu notranje politike, bomo nasprotovali. Ko pa to po odboru za zadeve EU postane stvar zunanje politike, si bomo prizadevali, da bo Slovenija igrala kot reprezentanca,« napovedujejo v SD, ki so Lenarčiču edini nasprotovali tudi na seji vlade.

Poleg preostalega dela koalicije kandidat lahko računa tudi na podporo SNS in NSi, kjer so poudarili, da se jim v teh okoliščinah zdi dobra izbira. Levica o podpori še molči. Manj verjetno je, da bo Lenarčič pridobil pet glasov SDS v 17-članskem odboru. Pred njegovo predstavitvijo so v poslanski skupini še skrivnostni, predsednik SDS Janez Janša pa je že komentiral, da gre za »dvojni strel v koleno«, češ da je Lenarčič sposoben tehnokrat z izkušnjami, ki bi jih Šarec potreboval doma ob vodenju EU, medtem ko je v Uniji brez teže.



Napovedi nekaterih strank, da ga ne bodo podprle, Roman Kirn, nekdanji ugledni diplomat, komentira kot izraz strankarske nečimrnosti. »Prav nobenega zagotovila ni, da bi sedanji ali odsluženi politik bolje in učinkoviteje zastopal interese Slovenije v Bruslju,« pravi. Prej nasprotno, predvsem zato, pojasnjuje, ker se po skoraj 30 letih slovenske politične stranke še vedno niso sposobne v odnosu do tujine poenotiti.

»Rok trajanja takšnega nestrankarskega kandidata v Bruslju je daljši od roka trajanja aktualne vlade. To verjetno ne bi bilo v interesu vseh političnih strank, vsekakor pa bi bilo v interesu Slovenije. Imenovanje veleposlanika Lenarčiča za evropskega komisarja je mogoče videti tudi kot dobrodošel začetek vzpostavljanja slovenske politične elite v tujini. To so namreč do zdaj omejevali prav ozki in omejeni interesi političnih strank ali njenih posameznikov,« je kritičen Roman Kirn.
 

Ga bo nadomestila Marta Kos?

Ne Lenarčič in ne v kabinetu premiera včeraj niso želeli govoriti o njegovem nasledniku. Med možnimi kandidati, ki bi ga lahko nadomestil, tudi v bruseljskih krogih najglasneje omenjajo sedanjo veleposlanico v Švici Marto Kos, ki bi bila po nekaterih ocenah med favoriti za položaj. Kosova svoje morebitne kandidature oziroma interesa za to mesto ne želi komentirati.