Poslanci pokimali Janezu Lenarčiču

Kandidat za slovenskega člana evropske komisije Janez Lenarčič, sedanji veleposlanik pri EU, je v svojem predstavitvenem nagovoru pred parlamentarnim odborom za zadeve EU na kratko opisal svoje dosedanje delo kariernega diplomata, pri čemer je posebej izpostavil svoje delo na položaju državnega sekretarja, ki da je politična. Prav to je bil namreč skorajda edini očitek, ki se je pojavil proti njemu, češ da morda nima dovolj zvez in teže, da bo pariral drugim političnim prvokategornikom znotraj evropske komisije in predsednikom vlad.

Osredotočil se je na svoje videnje Evropske unije, saj še ni jasno, kateri resor mu bo namenila bodoča predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. »Evropsko gospodarstvo je v dobri kondiciji, večinoma so odpravljene posledice krize, ki se je razplamtela pred desetletjem,« je ocenil Lenarčič, a dodal, da se že kažejo znaki ohlajanja, napetosti v mednarodni trgovini ter protekcionistične in unilateralistične težnje, ki lahko prizadenejo EU.

Ključno vlogo bo gotovo odigral tudi izstop Velike Britanije iz EU. Če dotlej ne bo brexita brez dogovora ali pa bo rok podaljšan, se bo evropska komisija morala že od prvega dne – nova evropska komisija naj bi predvidoma nastopila 1. novembra – ukvarjati s težkimi posledicami. Podaljšanje roka pa je po Lenarčičevem mnenju smiselno le zaradi konkretnega razloga, zato poudarja, da je ključno, da se pogajanja končajo pravočasno.

»Notranji in zunanji izzivi ne bodo čakali, da se EU notranje uredi,« je bil jasen Lenarčič in v nadaljevanju nanizal še, da bo vplačila Velike Britanije treba nadomestiti, del izpada dohodkov bi lahko pokrili z razporeditvijo, del pa bodo morali gotovo pokriti z višjimi vplačili preostalih držav članic.



Med ključnimi izzivi EU je naštel še socialno pravičnost, ki ostaja nedokončan projekt. Prehod v nizkoogljično družbo bo terjal orjaške vložke, je navedel Lenarčič in dodal, da so sredstva potrebna, da cilj dosežemo na socialno vzdržen način. Tudi skupne migracijske politike še ni. Ukrepi bodo potrebni tudi za okrepitev varnosti, še posebej na zunanjih mejah EU. Ne bi smeli pozabiti na regijo, ki je notranje dvorišče EU – Zahodni Balkan.

Ob koncu svoje predstavitve, preden so besedo dobili tudi člani parlamentarnega odbora za zadeve EU, je Janez Lenarčič navedel še, da če bo evropski komisar, se bo zavzemal za enakopravno obravnavo vseh državljanov in držav, ne glede na njihovo velikost, ter za dosledno spoštovanje prava EU, za utrjevanje vladavine prava in vseh vrednot, ki jih to ščiti. Ključna pa je tudi notranja povezanost EU, saj se bo lahko le tako sposobna soočati z zunanjimi izzivi.



Na vprašanje okoli uresničevanja arbitražne razsodbe glede slovensko-hrvaške meje je Lenarčič odgovoril, da dokler ni znana odločitev Sodišča v Luxembourgu, ni primerno, da se z njo ukvarja evropska komisija. Ponovil pa je misel odhajajočega predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, da je sprejemanje in spoštovanje pravočasnih in dokončnih sodb tisto merilo, ali nekdo spada v EU ali ne. »In to bom ponovil na vsakem kolegiju, če bo treba,« je dodal Lenarčič.

Zelo podpira ambicijo von der Leyenove glede spolno uravnotežene sestave evropske komisije. Pri tem pa je spomnil, da je bila pred petimi leti prav Slovenija tista, ki je reševala Junckerjevo ambicijo, da bo imel vsaj tretjino kandidatk: »Ni prav, da bi se za uveljavitev enakopravnosti spolov vedno zavzemali eni in isti. Če mislimo resno, naj prispevajo vsi.«

Janez Lenarčič o pomislekih glede primanjkljajev v njegovi političnosti, ki mu jih očitajo tako v koaliciji kot opoziciji, ne razmišlja kot o nečem a priori dobrem ali slabem, prav tako tudi o strokovnosti. »Zavedam se, da če bi v vladni koaliciji prevladovala ena stranka, bi bila verjetno drugačna,« je povedal Lenarčič, ki ni v nobeni stranki in se vanjo tudi ne namerava vključiti. Se pa namerava udeleževati srečanj politične skupine, ki se jih bo udeleževal tudi slovenski predsednik vlade. Gre za koristi, saj se na tak način tudi organizira. »Samoizločitev bi bila škodljiva za interese Slovenije,« je odgovoril Lenarčič, ki se bo tako kot Marjan Šarec udeleževal srečanj skupine Prenovimo Evropo, nekdanje Alde. Se je pa diplomatsko izogibal imenu Prenovimo Evropo kot tudi Marjan Šarec, iz česar ne gre izključiti, da bi lahko ob morebitni menjavi slovenskega vrha zamenjal politično skupino.

Vprašanja glede migracij ne moremo reducirati le na vprašanje kvot, saj potrebujemo celovito migracijsko politiko, od krepitve nadzora na zunanjih mejah, odpravljanja vzrokov za migracije in pomoči državam v razvoju do poenotenja podeljevanja azila med državami članicami. Tudi vrnjenih je izredno malo posameznikov, ki ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito, zato tudi še prihajajo, je nanizal Lenarčič in dodal, da bi celovita migracijska politika morala s solidarnostjo naslavljati tudi primere, kot so države pod izrednim pritiskom.

Če bo novoizvoljena predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen Lenarčiča sprejela v svojo ekipo, bo moral konec septembra ali v začetku oktobra prestati še zaslišanje v evropskem parlamentu. Predvidoma oktobra pa bodo nato potrjevali celotno komisarsko ekipo.



 

Veseli me, da je parlamentarni odbor za evropske zadeve podprl kandidaturo Janeza Lenarčiča za komisarja. Zagotovo je to dobra popotnica in dobra odločitev za Slovenijo. Srečno!
— Marjan Šarec (@sarecmarjan) July 25, 2019