Trdnjava Evropa in njena nemoč

Po slabih dveh tednih, odkar je Italija uvedla nadzor na slovenski meji in ji je Slovenija z enakim ukrepom sledila na hrvaški in madžarski meji, so se notranji ministri treh sosednjih držav (razen Madžarske) na italijansko pobudo včeraj sestali v Trstu. Italija je postavitev policistov in vojakov na slovenski meji utemeljevala s preveliko prepustnostjo, prav te argumente pa je za svojo južno in vzhodno mejo poudarjala tudi naša država. Besede o medsebojnem sodelovanju in zaupanju, ki so bile izrečene na ministrskem srečanju, so bile tako v precejšnjem nasprotju s storjenim dejanjem.

Sosedska pomoč za učinkovitejši mejni nadzor

Meje pa so se pospešeno začele dvigovati tudi drugod po Evropi. Proti vzhodu sta se v naši bližini ogradili tudi Nemčija in Avstrija. Brez učinkovitega skupnega evropskega odgovora na ilegalne migracije in ob zvišanju stopnje varnostnega tveganja zaradi vojne na Bližnjem vzhodu se države pač zanašajo na lastne sile. Schengenski režim kot dosežena raven evropske integracije je marsikje začasno zamrznjen, in kot kaže, bo tako ostalo najmanj do pomladi.

Ker so mejni ukrepi usmerjeni na potniški promet, gospodarstvo večjih posledic zaradi tega ne občuti. Jih pa zato zaznava obmejno prebivalstvo, ki vsak dan prehaja meje in goji upe o prihodnjem čezmejnem povezovanju.

Kriznih žarišč po svetu žal ne bo manj, kvečjemu obratno, kar pomeni, da se ilegalne migracije proti Evropi ne bodo ustavile. Predvsem konservativne in nacionalistične politične struje zagovarjajo odločno zajezitev teh tokov. Odprava težav, kot je vizumska politika zahodnobalkanskih držav, ki omogočajo turistični vstop nekaterim prebežnikom iz Afrike in Azije, ti pa nato nadaljujejo svojo pot na nezakonit način proti ciljnim evropskim državam, migracij ne bo zajezila. Prav tako ne preprečitev zlorab azilnega postopka, ki ga predvsem v državah prehoda, kot sta Hrvaška in Slovenija, uporabljajo prebežniki na svoji poti v »boljši svet«. Poleg tega Evropa potrebuje priseljence, saj projekcije za prihodnja desetletja kažejo na zmanjševanje populacije in povsem nevzdržna razmerja med delovno aktivnim in neaktivnim prebivalstvom. Priseljevanje, po možnosti seveda zakonito, je zato skupaj z integracijo neizogiben ukrep.