Tako vsestranska, da je prevelika grožnja

Konoplja se po dolgih desetletjih prohibicije in pogosto nasilnega črnega trga vrača na svetlo. Ne brez težav, kot je omejevanje uporabe naravnega kanabidiola (CBD), ki niti nima psihotropnih učinkov. A s pomočjo družabnih omrežij se je tudi pri nas oblikovala močna sila pritiska, ki napoveduje tožbe proti državi zaradi kršenja človekovih pravic.

V Sloveniji nimamo uradnega prevoda konvencije Združenih narodov o drogah iz leta 1961, ki si jo več držav zaradi novih spoznanj, med drugim je to odkritje endokanabinoidnega sistema v človeškem telesu, že prizadeva spremeniti. A naše ministrstvo za zdravje se je v enem dokumentu že pohvalilo, da je s spretnim vodenjem zasedanja komisije za droge skupaj s Tunizijo preprečilo vsako razpravo o spremembah konvencije.

Tu smo. Nekaj ljudi iz ministrstva za zdravje dejavno preprečuje kakršna koli prizadevanja za ureditev tega področja. Organizirali so si tudi več dobro financiranih organizacij, ki se borijo proti drogam, zlasti naravni konoplji. S sintetičnimi drogami nasprotno nimajo težav, niti z metadonom niti kanabinoidi. To lahko velika farmacevtska podjetja spravijo v natančno določene doze, kako škodljivo je lahko to za telo, pa očitno ni toliko pomembno.



Naravna konoplja z več desetin različnih kanabinoidov in terpenov, ki se medsebojno podpirajo ali pa blažijo negativne učinke, je učinkovitejša kot izolirani sintetični kanabinoidi. Nove raziskave kažejo, da lahko pomaga pri številnih težavah ljudi, od otrok do starejših. Opozorilo seveda velja, konoplja je za bolne, ne za zdrave, praviloma ne za mladostnike, ki se jim možgani šele razvijajo, temveč za starejše, ki jim možganske funkcije začnejo usihati. Pa za ženske v meni, ki jim CBD lahko nadomesti učinek estrogena, da se ne zredijo, da se ne pojavi osteoporoza in podobno.

Pazljivost ni odveč. Konoplja ne zdravi vsega po vrsti, zaradi vseh objav na družabnih omrežjih ni dobro čakati ali opustiti obisk pri zdravniku. Zunaj je veliko preveč takih, ki želijo zgolj zaslužiti. Prohibicija je imela namreč tudi to posledico, konoplja, smola in olja imajo čedalje višji delež THC in čedalje večji psihotropni učinek. Ta delež se je začel zmanjševati s široko ponudbo pripravkov s CBD, kar pa se ministrstvo za zdravje zdaj trudi prepovedati.

Konoplja, ki je v Evropo iz Azije prišla pred 1,5 milijona let, je sicer najbolj široko uporabna rastlina na planetu. Vsebuje vseh 21 aminokislin, ki jih vsebuje naš dedni zapis, olje je polno omega 3 maščobnih kislin, pri miših so že potrdili, da se jim ob uživanju pripravkov s konopljo in grenčic izboljšajo možganske funkcije, da se več gibljejo in dlje živijo, poleg tega imajo bolj zdravo vranico in izboljšan profil mikrobov v telesu. V ZDA je bila konoplja od leta 1850 do 1936 oziroma do prohibicije prvo zdravilo pri sto obolenjih.



Pa to seveda ni vse. Konoplja je trikrat bolj hranljiva kot soja, iz nje se da proizvesti 25.000 različnih izdelkov, od vlaken, ki lahko nadomestijo bombaž, celuloze za proizvodnjo papirja, do dinamita in celofana oziroma plastike, vse pa je lahko tudi biorazgradljivo. Iz vlaken konoplje je mogoče graditi hiše, ki so bolj stabilne od betonskih in opečnatih, iz semen pa tudi biogorivo. Tudi zato je bila mišljena kot kulturna rastlina generacije, a je prevelika konkurenca nafti, farmaciji, pa lesni in papirni industriji.