Anica Ferlin: V krizah ne rešujemo lastnine, nahrbtnik je nujen že danes

Slovenija se, podobno kot mnoge druge države, sooča z različnimi tveganji, ki lahko ogrozijo njene prebivalce, od naravnih nesreč, posledic podnebnih sprememb, kibernetskih napadov do morebitnega vojaškega konflika.

Anica Ferlin, strokovnjakinja na področju zaščite in reševanja, v podkastu Na robu pojasnjuje, kako se Slovenija pripravlja na potencialne katastrofe, vključno s potresi, poplavami, požari in celo vojnimi grožnjami. Pri tem poudarja pomen informiranja in pripravljenosti prebivalstva, kot tudi vlogo posameznikov in organizacij v odzivanju na krizne situacije.

»V zadnjih letih smo predvsem generacije, ki smo odraščale po osamosvojitvi, živele v prepričanju, da so vojne in velike naravne nesreče nekaj abstraktnega, kar se dogaja drugje, ne pa pri nas. Vendar so nam izkušnje, kot so žledolom, COVID-19, poplave in požari, pokazale, da nismo imuni na takšna tveganja,« pravi sogovornica.

Ferlinova opozarja, da je ključ do preživetja v kriznih situacijah v pripravljenosti in informiranosti posameznika. Pomembno je, da se posameznik vnaprej dobro informira in pripravi na različna tveganja,« pravi Ferlinova. To vključuje pripravo na naravne nesreče, kot je potres, s posebnimi pripravami doma, kot so pritrditev omar, zaloga hrane in vode ter priprava nujnih potrebščin.

Zaloge hrane so potrebne že danes

V Sloveniji je tudi pomembno, da se vsak posameznik pripravi na naravne nesreče, kot so poplave ali požari, tako da gradi lastno odpornost na teh področjih. »Zaloga hrane, pitne vode, zdravil, baterij in drugih nujnih potrebščin je ključnega pomena, saj v kriznih situacijah ni časa za priprave,« svetuje Ferlinova in dodaja, da takrat tudi ni čas za reševanje lastnine. Kot pravi Ferlinova: »Najboljše, kar lahko storimo, je, da smo pripravljeni in da ne čakamo, da se nesreča zgodi.«

Nekdo, ki živi v centru Ljubljane, ima gotovo manj zalog kot nekdo na vasi

Vse večja zaskrbljenost zaradi sprememb v mednarodnem varnostnem okolju v ospredje postavlja pripravljenost Slovenije na vojne razmere. »Slovenija ima določene načrte za odzivanje v primeru vojne, vendar moramo priznati, da so bila zaklonišča v preteklosti spregledana in pogosto uporabljena za druge namene,« priznava Ferlinova. Kljub temu se država po njenih besedah zaveda tega problema in si prizadeva za izboljšanje stanja zaklonišč.

Na krizne razmere bi se morale pripraviti tudi šole

Priprave na krizne razmere niso zgolj naloga posameznika, temveč tudi organizacij. Ferlinova poudarja, da so vaje in izobraževanja ključna za izboljšanje odzivnosti v kriznih situacijah. »V šolah in podjetjih bi morali redno izvajati usposabljanja, da bi vsi vedeli, kako se pravilno odzvati,« pravi. Nedavni dogodki, kot so požari in druge nesreče, so pokazali, da so vaje evakuacije pogosto premalo pogoste, kar lahko poveča tveganje za resne posledice v primeru nesreče.

»V Sloveniji imamo številne ocene tveganj, ki pokrivajo tako naravne nesreče kot tudi druge grožnje,« pojasnjuje Ferlinova in dodaja, da so ocene ključne za usmerjanje ukrepov zaščite in reševanja. S poudarkom na preventivnih ukrepih so slovenske oblasti po njenih besedah že izvedle številne vaje za obvladovanje nesreč. »Med temi vajami se je izkazalo, da je pripravljenost ključna, še posebej pri nepredvidljivih dogodkih, kot so potresi, katerih napovedovanje je še vedno nemogoče.«

Kaj je najhuje kar lahko Slovenijo doleti? »Ne moremo enostavno določiti, katera grožnja bi v določeni situaciji predstavljala največjo katastrofo, saj je to odvisno od verjetnosti pojava in posledic, ki jih ima na nas kot državo, družbo in posameznike. Percepcija tveganj je tudi subjektivna, vsak posameznik tveganja doživlja in interpretira na svoj način.«

V zvezi z vojaško grožnjo, pa Ferlinova miri. »Kljub spremembam v mednarodnem varnostnem okolju moramo poudariti, da Republika Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena. Če bi se to spremenilo, bi pristojni organi sprejeli potrebne ukrepe, javnost pa bi bila ustrezno obveščena. Po njenih besedah je verjetnost neposrednega vojaškega spopada v Sloveniji zelo nizka. Pa vendar obstajajo druge grožnje, ki niso nujno povezane z mednarodnimi konflikti in predstavljajo večje tveganje.«