Ponekod za gram leto zapora, drugod za 300 gramov le globa

Ljubljana – »Ker se država že leta ne odziva na kršenje človekovih pravic uporabnikov konoplje, smo se odločili za zbiranje dokumentacije oškodovancev za tožbo proti državi,« pravi Božidar Radišić iz društva Pest in dodaja, da po konvenciji o drogah gojenje konoplje za lastno rabo ni prepovedano.

Slovenija še vedno nima uradnega prevoda konvencije Združenih narodov o drogah iz leta 1961. V konvenciji sicer piše, da se ne izvaja za vrtičkarstvo, pa tudi ne za gojenje v zaprtih prostorih za lastno uporabo, saj to ni kaznivo. Vendar pri nas policija in tožilstva izvajajo ravno to. Radišić je opozoril, da gre za kršenje človekovih pravic v skoraj vseh policijskih preiskavah, kar so ugotovili tudi znani pravniki. Poleg tega je vrhovno sodišče sprejelo že šest sodb, v katerih je odločilo, da gojenje konoplje za lastne potrebe ni kaznivo, tudi v primeru 15 rastlin.

Pravna država temelji na sodni praksi, meni Radišić, zato mu ni jasno, zakaj policija in tudi nekatera sodišča ne upoštevajo sodb vrhovnega sodišča. Kriminaliziranje uporabnikov konoplje ima namreč več posledic. Javni uslužbenec izgubi zaposlitev, če mu odkrijejo metabolite kanabinoidov, ki niso psihotropni, jih pa izmerijo tudi več kot teden dni po uporabi. Ravno tako lahko vozniki izgubijo vozniško dovoljenje, starši pa otroke. Psihiatri uporabnike konoplje, tudi zgolj CBD, uvrstijo med narkomane. Ob tem da so sami policisti opozorili, da so hitri testi za droge v polovici primerov neučinkoviti.



»Imamo dokaze, da policija preganja bolnike,« pravi Radišić in opozarja, da je treba nekaj narediti. »Za vse, ki so bili neupravičeno obsojeni, bomo zahtevali sodno rehabilitacijo,« dodaja. Večina uporabnikov drog je marginalcev, ki nimajo veliko denarja, sploh ne za dobre odvetnike. Država pa zagotavlja zagovornike do pravnomočne sodbe oziroma do višjega sodišča, naprej ne. »Tožbe pa padajo na vrhovnem sodišču,« pojasni Radišić.

Kazenski postopki proti uporabnikom in gojiteljem konoplje davkoplačevalce vsako leto stanejo od 50 do sto milijonov evrov. Gre za ekipe policistov, včasih s psi, forenzične preiskave, tožilce, pričnine, sodišča in drugo, en postopek stane od 10.000 do 20.000 evrov. Ob tem da je zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami verjetno edini zakon, ki že od leta 2000 nima nobenega podzakonskega akta, zato ni natančnih pojasnil, kako ga izvajati.

Tako v nekaterih delih države sodišča obsojajo ljudi na nepogojno enoletno zaporno kazen zaradi posesti grama konoplje, v Ljubljani pa uporabnik, pri katerem so našli 300 gramov konoplje, plača 40 evrov globe. »To ni enakost pred zakonom,« pravi Radišić, ki je tudi sam doživel preiskavo in zapor. Pri preiskavi leta 2012 je za priči poklical dva kolega, vendar se policisti niso strinjali, eno pričo so zamenjali s svojim »dobrim prijateljem«, ki so ga kmalu potem dobili, kako je v policijski uniformi ustavljal tovornjake, policija pa ni vedela, kako se je to lahko zgodilo.

Drugi primer je fant, ki je jedel sendvič, policistu se je zdel sumljiv, zato ga je preiskal in našel 0,3 grama konoplje. »Obvezno psihiatrično zdravljenje je dobil. S tem madežem nikoli ne bo dobil dobre službe,« pravi Radišić. Od leta 2002 do zdaj je bilo vsaj 2500 sorodnih primerov.



Pri Tanji Cvetrežnik je preiskavo po anonimni prijavi opravljalo 12 policistov in pes. Našli so konopljo, ki jo je Cvetrežnikova dobila od pridelovalca z dovoljenji, vendar tega v forenzičnem laboratoriju niso upoštevali. »Zato so tudi težave s hrano in kozmetiko, ki vsebuje CBD. Prepoved bo začela veljati na začetku prihodnjega leta, ko bodo farmacevtska podjetja na trg dala sintetični CBD, ki je po izjavah ministrstva za zdravje povsem varen,« pravi Cvetrežnikova.

Zato bodo v sodelovanju s pravniki pregledali vse primere in se odločili bodisi za skupinsko tožbo proti državi ali za posamične tožbe za sodno rehabilitacijo vseh oškodovancev. V veliko primerih gre za kršenje postopkov, pa tudi za kriva pričanja policistov in tožilcev. Podobno bo ukrepalo 20.000 oškodovancev v Veliki Britaniji, tožbe pa napovedujejo tudi bolniki in drugi v Nemčiji.