V nadaljevanju preberite:

Če bi še pred desetimi leti kdo napovedal, da bo nekega dne Milan Kučan romal k predsedniku vlade – ki je bil tedaj, torej pred desetimi leti, vpliven član Jankovićeve stranke – s pobudo za postavitev spomenika osamosvojitvi, bi ga imeli bodisi za zmešanega bodisi za prvovrstnega satirika. Deset let, dve Janševi in tri protijanševske vlade pozneje je to, kar bi se leta 2013 zdelo kot parodija, postalo resnično.

Ne bom tajil: nad vsebino Kučanove pobude sem navdušen. »Na tem zgodovinsko simbolnem kraju zdaj stoji spomenik, posvečen nekemu drugemu pomembnemu času naše zgodovine, ki na žalost še zmeraj deli naš narod. Pripada naši preteklosti, je simbol hotenj tistega časa. Novi čas potrebuje svoj simbol. Spomenik slovenske osamosvojitve bi bil poklon našemu skupnemu dejanju, ki se ne bi mogel zgoditi kot dejanje enega dela Slovencev proti drugemu.« Te besede, ki jih je prvi predsednik samostojne Slovenije izrekel prejšnji teden v Vrhniki, bi lahko napisal tudi sam.