Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Komentarji

(KOMENTAR) Brez načrtnega dela in vloženega truda se ne dá preteči maratona

Organizatorji so uspešno spravili pod streho 28. ljubljanski maraton, značilnosti tekaških preizkušenj na srečo ostajajo enake kot pred stotimi leti.
Primož Kobe je takole pritekel v cilj maratona. FOTO: Matej Družnik
Primož Kobe je takole pritekel v cilj maratona. FOTO: Matej Družnik
20. 10. 2024 | 20:45
21. 10. 2024 | 07:55
3:20

V nadaljevanju preberite:

Maratonski tek je morda najzahtevnejša olimpijska disciplina. Če odmislimo zgodovino in tek od Maratona do Aten, smo sodobni maraton dobili šele leta 1896 na prvih olimpijskih igrah v Atenah. Takrat je šlo za antično razdaljo 40 km, ki so jo naključno podaljšali na igrah leta 1908 zaradi kapric britanskega dvora – kralj Edvard in kraljica Aleksandra sta želela boljši pogled na cilj, zato so progo podaljšali, današnjih 42.195 metrov so uzakonili na igrah leta 1924 v Parizu.

Letos torej praznujemo stoto obletnico novodobnega maratona, ki pa je dobil zagon šele v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, in to iz dveh razlogov. Prvič, tedanji ameriški predsednik John F. Kennedy je želel dvigniti telesno pripravljenost Američanov, in drugič, šele v tistem obdobju so polnopravno pravico do udeležbe (in uradno priznanih časov) na maratonu dobile ženske. Oboje je pomenilo močan veter v jadra množičnosti.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine