V nadaljevanju preberite:

Za vino je značilno, da se vinski letniki med seboj malenkost razlikujejo, tudi če prihajajo iz kleti istega vinogradnika. Ljubitelji dobrega vina cenijo te male razlike, saj vsak letnik prinaša svoje edinstvene značilnosti. Povsem drugače je pri pivu, kjer je pomembna konsistentnost okusa ne glede na čas proizvodnje.

Ko je pivovarna Guinness iz Dublina na Irskem v drugi polovici 19. stoletja začela povečevati svojo proizvodnjo in vedno več piva tudi izvažati, se je soočila z izzivom zagotavljanja konsistentnosti okusa po vsem svetu. Morebitne razlike v videzu, aromi in kakovosti piva bi namreč lahko omajale ugled blagovne znamke.

Da bi rešili ta problem, so v pivovarni začeli zaposlovati strokovnjake, ki so v pivovarsko industrijo prinesli znanstveno strogost in preglednost. Tradicionalno so se izkušeni pivovarji za vzdrževanje kakovosti piva zanašali predvsem na okušanje in vonjanje, kar pa ni bilo več zanesljivo pri večjih količinah in širjenju na globalni trg. Proizvodnjo je bilo treba standardizirati, da bi zagotovili enak okus in kakovost v vseh obratih.