Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Nevarnost podnebnega cinizma

Pri odzivu na poplave se nismo lotili sistematičnega prilagajanja novim podnebnim razmeram, ampak se vedemo, kot da gre za enkratno nesrečo.
Sašo Dolenc. FOTO: Blaž Samec/Delo
Sašo Dolenc. FOTO: Blaž Samec/Delo
22. 2. 2024 | 05:00
6:53

V nadaljevanju preberite:

Leta 2023 smo zabeležili najvišje globalne temperature na Zemlji, odkar potekajo sistematične meteorološke meritve, pri čemer januar 2024 nadaljuje trend postavljanja novih rekordov. Povprečna globalna temperatura ozračja pri tleh je v zadnjih dvanajstih mesecih prvič presegla mejo 1,5 °C nad predindustrijsko vrednostjo.

Paleoklimatološke študije kažejo, da tako visokih povprečnih temperatur na Zemlji ni bilo že več kot 100.000 let. Pri čemer lansko leto ni bilo le rahlo toplejše v primerjavi s preteklimi rekordnimi leti, ampak je bil prejšnji rekord iz leta 2016 občutno presežen.

Poplave v Sloveniji avgusta 2023 veljajo za največjo naravno katastrofo v zgodovini države. Po svetu se vrstijo suše, obsežni gozdni požari, obilne padavine in huda neurja. Zelo topli so tudi oceani, ki so absorbirali večino toplote, ki ostaja ujeta na Zemlji zaradi čezmernega sproščanja toplogrednih plinov v ozračje.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine