V nadaljevanju preberite:

Atlantsko obdobje je tik prek svojim koncem. Nastopa novo – pacifiško. Evropa ni bila še nikoli v svoji živopisni zgodovini tako daleč od središča sveta in lahko samo upamo, da je pripravljena zase poiskati dovolj dobro mesto nekje na obrobju prihodnosti.
Tako Evropa ostaja sama. In čeprav to v pravem smislu besede ni bila nikoli, saj ima znotraj sebe toliko glasov, da vse skupaj spominja na Klub golih pesti Chucka Palahniuka, je ostala Evropska unija zaradi nove kitajsko-ameriške dinamike zapuščena na svoji celini, ki je od novih centrov moči oddaljena več tisoč kilometrov.

Je to za EU pogubno? Ali je morda prav to odrešilno?