Z denarjem, ki ga pri nas prejme povprečen celovečerec, na Zahodu snemajo kratke filme.

Galerija
Kakorkoli, slovenski filmarji so se v kriznih obdobjih navadno za silo znašli, največkrat z digitalnimi ali super 16 samizdati, povečanimi na filmski trak. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
V nadaljevanju preberite:
Slovenski film potrebuje normalno ter redno podporo in vzdrževanje (tudi s sredstvi za restavriranje klasik), ampak tole ni tekst o normalno, temveč abnormalno budžetirani, nemalokrat gverilski produkciji. Pri nas je seveda doma paradoks, da je tudi glavnina uradne filmske produkcije tako podhranjena, da meji na gverilo. Kar ni nobena iznajdba samostojnega slovenskega filma, dogajalo se je že prej.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se