V nadaljevanju preberite:

Leto 2018 je zaznamovalo svetovno nogometno prvenstvo v Rusiji, ki je Vladimirju Putinu prineslo zmago v vojni mehke moči. Zahodnjaki so se navduševali nad gostoljubjem in prosperiteto ruske družbe, ki jih je presenetila, saj so živeli pod vtisom ruske posttranzicijske sivine. Mesta so bila videti kozmopolitsko, stadioni so bili videti fantastično, metroji in letališča so se bleščali. Nočni klubi so štiri tedne prirejali zabave, kakršnih v Moskvi ni bilo že od leta 1992. Instagram je pokal po šivih od ruskih »hashtagov«, tajga je zgledala še bolje s filtrom. Pred Kremljem so protestirali aktivisti, ki so mahali z mavričnimi zastavami, opozicijski glasovi so pred mikrofoni novinarjev kritizirali Putinovo politiko. Grenak priokus, ki so ga pustile zimske olimpijske igre v Sočiju leta 2014, ki so sovpadle z invazijo na Krim, je bil pozabljen. Leto 2018 se zdi oddaljeno desetletja. Rusija je bila videti kot miroljubna zahodna država. Milijarde, ki jih je Putin vložil v prvenstvo, so se mu povrnile, tudi v obliki zaupanja mednarodne skupnosti. Fifa je Rusiji omogočila, da se okrepi za naslednjo vojno, ki jo želi začeti na evropskih tleh.