Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

V iskanju ravnovesja na trgu obrestnih mer

Tveganja za Slovenijo so precej podobna kot v drugih evrskih državah, pri fiskalni politiki ne odstopa od splošne, ekspanzivne naravnanosti.
Bojan Ivanc FOTO: Matej Družnik/Delo
Bojan Ivanc FOTO: Matej Družnik/Delo
25. 10. 2022 | 05:00
7:48

V kolumni preberite:

V zadnjih dneh se tržna cena financiranja desetletnega dolga slovenske države spet viša in je presegla 3,7 odstotka. Še pred približno letom dni je bila negativna oziroma pri nič odstotkih, tako visoka, kot je danes, pa je bila nazadnje v prvem četrtletju 2014. Precej podobno velja tudi za obveznice drugih držav, pri čemer je tudi letni donos do dospelosti nemške državne obveznice narasel na 2,4 odstotka, kar pomeni, da zahteva kupec slovenske državne obveznice pribitek v višini 1,3 odstotne točke na nemško, ki odraža večje kreditno tveganje države kot tudi manjšo likvidnost obveznice (v povprečju zaradi manjše vrednosti izdaje). To odpira pomembna vprašanja, in sicer, do katere mere lahko navedene obrestne mere zrastejo, in pomembneje, kako hitro lahko zavrejo aktualno ekspanzivno fiskalno politiko, ki jo vodi glavnina držav, predvsem zaradi okoliščin visoke inflacije in želje po blaženju teh učinkov na gospodarstvo.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine