V kolumni preberite: 

Število manjkajočih stanovanj, ki bi rešila stanovanjsko krizo, je variabilen podatek. Pred volitvami se poveča, po volitvah se ga ne omenja več. Pred volitvami stranke in politiki tekmujejo v napovedih, kdo bo zgradil več stanovanj. Nekdo pravi, da jih bo zgradil 10.000 – samo še izvoljen mora biti, potem drugi opozori, da je kriza še večja in da bo on zgradil, denimo, 30.000 stanovanj in še bolje rešil krizo. Stanovanjska kriza je eno od manipulativnih retoričnih sredstev politikov, saj je razumljiva vsem državljanom. Nepremičnine so pač drage, a vsi bi si želeli, da bi bile poceni. Stalna stanovanjska kriza za politike je koristna. Omogoča jim prazne obljube, po drugi strani pa jih nihče zares ne kaznuje za neuspeh, saj na koncu niso krivi oni, ampak počasna birokracija, opozicija, borzni zlom ali kaj podobno objektivnega.