Globoko bi lahko preventilirali tudi več let trajajočo strategijo državnega lastninjenja turizma.
Galerija
Kako premagati turistično sušo? Foto Boris Šuligoj
Kdo pravi, da naša najboljša vlada celo v najtežjih časih ne skrbi za turizem in za več kot 110.000 zaposlenih v njem! Vsem znani minister Zdravko je še pred odprtjem prehajanja občinskih mej na vrat na nos odhitel v Zagreb ter prosil kolega Capellija, naj bo tako dober ter do sredine maja kakor ve in zna uredi, da bodo lahko sprejeli vsaj pol milijončka turizma potrebnih in za turizem letos spet velepomembnih Slovencev.
Janezi so menda lani pri Hrvatih ustvarili kar 11 milijonov prenočitev. Če v Sloveniji 16,5 milijona prenočitev prinese skoraj tri milijarde turističnega pricurka (tistega, kar na koncu pricurlja), potem bi z malce špekulacije slovenskih 11 milijonov registriranih prenočitev Hrvatom lahko zagotovilo najmanj od 1,2 do 1,5 milijarde evrov turističnega curka.
In če bi našemu gospodarstvu res tako trda predla, kot nas še zmeraj straši vlada, potem bi to število prenočitev v glavnem rešilo slovenski turizem. Marsikateri turistični suženj v državi bi v teh razmerah takoj podpisal, da bi bilo vsaj nekaj na krožniku in ne čista ničla. Z zvestimi domačimi gosti in obljubljeno konkretno (ne z bančno kreditno, s kakršno zna pomagati vsaka mona) državno pomočjo bi slovenski turizem preživel leto. Govorimo seveda pod pogojem teoretične grožnje, da bi moralo od lakote umreti (ali pa huje zboleti) več deset tisoč zlakotnjenih turističnih garačev.
Tretjega dela ukrepov eni najpomembnejših slovenskih gospodarskih panog, ki daje umetno dihanje še dodatnim najmanj 100.000 slovenskim dušam, še nismo videli. Najpomembnejši in najhitrejši turistični ukrep te strašno sposobne vlade je bil zagotoviti pol milijona turistov največjim prijateljem, ki se sicer tako radi norčujejo iz Janezov. Naj potem pride ta Zdravko tudi na to stran Piranskega zaliva pojasnit gostincem, majhnim hotelirjem, trgovcem, odvisnim od turistov, vodnikom, čolnarjem, taksistom, prevoznikom, posrednikom vseh viž, upravljavcem kraških jam in parkov, kulturnim delavcem, ne nazadnje kmetom in žalujočim ostalim, zakaj je Angela Merkel svojim turističnim delavcem preprosto znižala »mehrwertsteuer« (DDV) na sedem odstotkov. In pojasniti, kako bo država tudi njim rešila zagato crknjene turistične miši. Pa ne s posojili, smo rekli. Ukrepov bi lahko bilo še najmanj 30, če se nekdanji turistični delavec, zdaj ministrant, potrudi ali to nalogo zaupa kakemu kvalifikantu (ni treba, da je začetnik!). Mogoče ne bi bilo odveč za ta turizem, če bi z odličnimi ventilatorji, če jih že imamo, globoko preventilirali tudi več let trajajočo strategijo državnega lastninjenja turizma. Bolj je turizem državni, bolj se nevarno redijo zdravkoti in hujša služinčad.
Imajo pa piranski, izolski in koprski turistični galeoti še eno nesrečo, ker se niti njihovi župani ne morejo najbolj pohvaliti, da se kaj prida razumejo na pomoč svoji izgubljeni, od turizma odvisni raji. V Izoli so si drznili vsaj predlagati, da bi država pustila celotno turistično takso občinam. V Piranu pa še sestavljajo ekspertno skupino, ki bo še razmislila, kako naprej. Samo en drobec, ki marsikaj pove: v Ljubljani so živalski vrt odprli že pred dobrim tednom, v Piranu do zdaj niso sprejeli odločitve o odprtju akvarija. V muzej ali galerijo turisti lahko gredo, v akvarij pa ne. Da se sipe in zvezdogledi ne bi prehladili, morda.
In zakaj med prvomajskimi prazniki na slovensko morje kljub odprtju občinskih meja ni bilo Slovencev? Če jih nočejo v trgovinah, lekarnah in če so gostilne zaprte, potem bi ostali žejni in lačni. Še lulat bi jih peklensko tiščalo, ker so javna stranišča zaprta. K temu dodajmo še znano staro jugooglasno sporočilo obalnih županov turistom, v katerem piše: »Najbolj bomo za vas poskrbeli, če ostanete doma! Evre pa kar po pošti pošljite!« Turistični volk bo sit, kozli pa celi.
Ker se v zadnjih dneh dodatno zgražamo nad retoriko Ivana Groznega, je treba kljub temu položiti roko na srce in priznati, da se tudi v opoziciji krepi skoraj isti retorični slog. Ali pa ji ga mojstrsko podtikajo troli. Tako uspeva nazadnjaškim silam dodobra omrežiti in na svojo nižino zvabiti množice tistih, ki bi tako radi na svet gledali zviška. Še pred odhodom na nezaslužene počitnice, bo torej zelo koristna odprava dvomov, od kod in zakaj se tako razrašča ta skrajno nestrpna in poneumljajoča govorica izgubljenih generacij. Povej mi, kako govoriš, jaz ti bom povedal, kdo si in zakaj ti ne sledim.
Komentarji