V kolumni preberite: 

Levi mediji poskušajo v predvolilnem obdobju na slovensko politično nebo spet izstreliti novo zvezdo. Stranke na levici pozivajo, da se postrojijo okoli uspešnega kapitalista Roberta Goloba, levo volilno telo pa naj se prav tako vendar že konsolidira okoli človeka, ki zasluži 50-krat več kot skoraj vsak Slovenec, poleg tega je ravno dovolj brez stika z resničnostjo, da to verjetno pripisuje svojemu trdemu delu. V politično bolj dolgočasnih časih smo figuram, kakršna je Robert Golob, pravili »sveži obrazi«, danes pa se je dikcija ustrezno prilagodila resnosti družbenih razmer in tako po novem govorimo o političnih odrešenikih in mesijah.

Vložki so precej večji, saj je, medtem ko smo bili zaposleni s pandemijo, skrajna desnica izvedla desant na vse segmente družbe in napovedala odločen pohod v reakcionarni antidemokratični etnonacionalizem, če ji načrtov na volitvah ne prekrižajo levi volivci. Leto 2011, ki je v državno politiko lansiralo Zorana Jankovića, leto 2014, ki je rodilo Mira Cerarja, in leto 2018, ki je navrglo Marjana Šarca, se zdijo v primerjavi z letom 2022 kot obdobje predšolske vzgoje, otroški vrtec. Z.dej gre zares. Da je trenutek zanj pravi, da boljšega ne bo in da gotovo ne bo druge priložnosti, najbolje ve Robert Golob in skupaj z njim medijsko-politična infrastruktura, ki mu daje življenje.