Ponavljanje preteklosti ni pravi odgovor na iskanje lepote v sodobni arhitekturi; a tudi zanikanje preteklosti ne.

Galerija
Motiv z mesta Brighton. FOTO: Jure Eržen/Delo
V nadaljevanju preberite:
»Če bi prednikom pred 250 let razkazali naša mesta in soseske, bi bili ti začudeni nad našo tehnologijo, prevzeti nad našim bogastvom, osupli nad napredkom naše medicine – in šokirani nad grozotami, ki nam jih je uspelo zgraditi.« Tako so zapisali v eseju kolektiva Living Architecture, ki je dvignil kar nekaj prahu. Skupino vodi Alain de Botton, v Veliki Britaniji živeči filozof in avtor več knjižnih uspešnic, nekaj jih lahko beremo tudi v slovenščini. Popularni komentator družbe se rad vtakne tudi v arhitekturo, pri tem pa ne ostaja le pri besedah. Leta 2006 je ustanovil iniciativo Living Architecture, ki naj bi »krepila razumevanje sodobne arhitekture«; v pobudi premožni filozof vabi priznane sodobne arhitekte, naj zasnujejo hiše na izbranih lokacijah. Do zdaj so zgradili devet objektov, vsak izmed njih v arhitekturnem jeziku odgovarja tudi na vprašanja o lepoti.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji