V nadaljevanju preberite:

Smo na pragu dolgoletne demokrature v imenu Svobode ali skorajšnjega razpada koalicije, ki jo je skupaj držala le mržnja proti Janši? Se je po veličastni referendumski zmagi, kjer je opozicija tako rekoč prostovoljno razgalila svojo šibkost, začela faza brutalne konsolidacije oblasti v rokah novega avtokrata ali pa je ugotovitev, da je Janšev politični projekt potolčen do tal, nemudoma odprla razpoke v vladajoči garnituri, ki so bile doslej skrbno prikrite iz strahu pred nevarnim zunanjim sovražnikom? So koalicijski partnerji ponižno sklonili glavo in se uklonili muham novega premiera-gospodarja ali pa je odstop Bobnarjeve začetni strel krvave državljanske vojne znotraj vlade?

V zadnjem tednu so politični komentarji nihali iz ene skrajnosti v drugo in skoraj tekmovali v paničnem izogibanju niansam in večplastnosti. Takšni odzivi vzvratno kažejo, kako slabih vzorcev smo se priučili v zadnjih petnajstih letih, ko je že prva praska znotraj levosredinske koalicije naznanila začetek konca hegemoničnega strankarskega projekta, sočasno pa nobena, še tako strupena polemika na desnici ni zmaknila razmerja sil z mrtve točke. Kot da bi bila naša imaginacija ujeta med ti skrajnosti: bodisi neprestani razkroj bodisi vladavina avtokrata.