V kolumni preberite: 

Eden od momentov, ki so se zlili v zgodovinski crescendo slovenske osamosvojitve, je bilo sprejetje amandmajev k ustavi Socialistične republike Slovenije septembra 1989. Šlo je za kulminacijo večmesečnega deliberativnega procesa, ki je potekal v ozračju ostre polemike med vse bolj artikulirano opozicijo in vse bolj defenzivno Zvezo komunistov. V pravnem pogledu so se amandmaji – ki jih je stranka na oblasti slavila kot korak k demokratizaciji in suverenosti, opozicija pa zavračala kot nezadostne – izkazali kot pomembna podlaga osamosvojitve. A v političnem pogledu so jih zasenčili dogodki, ki so se zvrstili takoj zatem. Novembra je padel Berlinski zid, decembra je romunska revolucija naredila konec še zadnjemu in najbolj brutalnemu komunističnemu režimu v Evropi, januarja je s protestnim odhodom slovenskih delegatov de facto razpadla Zveza komunistov Jugoslavije. Pomladi so potekale večstrankarske volitve in razvoj usodnih dogodkov se je le še pospešil.