Narobe poletje

Ste se že kdaj vprašali, kaj bi se zgodilo, če bi nam ukradli poletje? Boste rekli, da je kaj takega nemogoče? Počasi. Dandanes kradejo vse, kar pride pod roko. Bicikle, avtomobile, denarnice, češenj letos niti ne, ker jih ni... Kradejo tudi elektriko, vodo, kradejo telefonske impulze, pa največje telefonske blagovne znamke ukradejo. Kradejo avtorske pravice, zdravnike, znanje nasploh, kradejo podatke z vašega računalnika, ukradejo leta, identiteto.... Ponekod odpeljejo celo državo. Pa ne bi enega ušivega poletja?!

 In kaj bi počeli brez poletja? Adijo dopust. Saj ne bi imel smisla. Poglejte skozi okno! Še najbolje je, da ste v službi, delate na zalogo, ali pa doma popravljate pokvarjene gospodinjske aparate in kuhate mineštro. Brez poletja nimamo ne samo češenj in dopusta, nimamo niti marelic niti paradižnikov niti bučk ne bazilike niti zastojev na cestah niti ležanja na plaži s čivavo ne opeklin niti kalamarov pri Ivetu ali Šimetu niti pohoda ob Triglavskih jezerih niti skute na planšariji, da ne govorimo o kratkih hlačah, japonkah, sladoledu in žuru na terasi...

Če ste do danes mislili, da je poletje samoumevno in da pride samo od sebe za zmeraj, ste se pač zmotili. Leta 1815 je na indonezijskem otoku Sumbawa (nedaleč od Lomboka, kjer je lani potres naredil majhen konec sveta) izbruhnil vulkan Tambora. Njegovih 100 kubičnih kilometrov pepela in dima je za dve leti prekrilo atmosfero, leta 1816 večina sveta ni imela poletja. Sprememba planetrane klime je povzročila največjo lakoto 19. stoletja, ostali so skoraj brez vsega. Letos (še) ni izbruhnil Tambora niti Toba niti Krakatau niti 100 drugih. Poletje so si samo za dalj časa sposodili na južni polobli. Vsak zase pa lahko izmeri, kako je, če mu ukradejo eno samo poletje. Skrajni čas je, da ne čakate več na maj. Le kaj vam bo sonce in rože, zakaj?
BORIS ŠULIGOJ