V kolumni preberite: 

Ameriška republikanska stranka izbira kandidata za naslednje predsedniške volitve in posnetki prve razprave spominjajo na razpravo iz leta 2016, ko so izbrali Donalda Trumpa. Spomnimo: Trump se je takrat soočil z dobro povezanimi, uveljavljenimi republikanskimi politiki, kot sta bila Jeb Bush in Ted Cruz. Bil je politični outsider; seveda je bil stari znanec medijskega sveta, a se je prej kot v Washington Postu pojavljal v rumenem tisku; ni nastopal na okroglih mizah o zunanji politiki in ekonomiji, temveč na resničnostnih šovih in izborih za miss Amerike. Do leta 2016 je bil Trump podoben človeku, ki ga bolj kot resnična moč zanima blišč moči (denimo, njegov priimek na vhodu v newyorški nebotičnik ali teatralično odpuščanje v resničnostni oddaji Vajenec). Ampak vemo, da je na debatah premagal tekmece z resnično politično močjo. Jeb Bush, sin 41. predsednika in brat 43. predsednika, nekdanji guverner Floride, zvezne države s tretjim največjim prebivalstvom, je ob Trumpu obnemel. Gledalci so imeli vtis, da Trump s svojo resnicoljubnostjo, direktnostjo in retorično agresivnostjo raztaplja politično moč, ki se je utelešala v Bushu, Cruzu, Chrisu Christieju, Marcu Rubiu in drugih republikanskih kadrih. »To je Rubio,« je na nekem govoru rekel Trump in pomahal z odprto plastenko vode: zdelo se je, da se je ob Trumpu moč njegovih tekmecev razpršila.