V kolumni preberite: 

Zgodba Antona Pavloviča Čehova Jonič govori o zdravniku, ki se je moral po službeni dolžnosti preseliti v provinco, daleč od živahnega življenja v velikem mestu. Ker ni imel boljšega dela, je popoldne obiskoval družino Turkin. Sosedi so zdravnika presenetili. V provinci je pričakoval vaško omejenost, a je naletel na umetniško ustvarjalno družino. Gospa Turkin je pisala romane, gospod Turkin je vodil amatersko gledališče, njuna hči Katarina pa je igrala klavir. Še posebej izrazit lik je bil družinski oče. »Znal je veliko anekdot, šarad, pregovorov, rad se je šalil in duhovičil in je vselej delal tak obraz, da ni bilo mogoče vedeti, ali se šali ali govori resno.« Prišleku opiše delo svoje žene z naslednjimi besedami: »Moja družica je napisala obilšen roman in nam ga bo drevi brala« (»obilšen« je besedna igra, spoj obilnega in obširnega).