V nadaljevanju preberite:

Parlamentarna večina v našem sistemu nima prav nobene a priori pravice do vladanja: volivci ne glasujejo o vladni večini, glasujejo o sestavi državnega zbora, v katerem so vsi poslanci enakopravni; če se v njem oblikuje konsistentna večina, vešča parlamentarnega dela, potem lahko uveljavi svojo voljo. V prejšnjem mandatu smo videli, kaj se zgodi, če ta večina ni konsistentna; na začetku tega vidimo, kaj se zgodi, če ni vešča parlamentarnega dela. In zgodi se ne prav nobena katastrofa: zgolj popusti siceršnja zlizanost parlamentarne večine z vlado, ki je značilna za sodobne parlamentarne demokracije in zaradi katere je načelo delitve izvršne in zakonodajne oblasti mrtva črka na papirju, parlament pa za trenutek zares postane mesto, kjer se sprejemajo odločitve in kjer lahko tudi opozicijski poslanci uveljavijo svoje interese.