V nadaljevanju preberite:

Jože Plečnik je po prvi svetovni vojni sprejel nenavadno odločitev: na prigovarjanje svojega kolega Ivana Vurnika, ki je v Ljubljani na novi univerzi ustanavljal oddelek za arhitekturo, se je odločil, da bo za sabo pustil mednarodno uspešno kariero in se vrnil v svoje majhno, provincialno in arhitekturno neambiciozno rojstno mesto. Ko sta se s sodelavcem, inženirjem Antonom Suhadolcem nekaj let pozneje ozirala po Plečnikovih prvih delih v Ljubljani, na seznamu še ni bilo velikih uspešnic, ki jih poznamo zdaj.

Narodna in univerzitetna knjižnica, tržnica, Tromostovje in številni drugi prostori, v katerih prepoznavamo Plečnikovo Ljubljano, niso bili še niti na risalnih mizah.