V nadaljevanju preberite:

Nikoli nisem razumel odnosa države do prostora. Triintrideset let po dvigu zastave na Trgu republike se je v ponedeljek državna proslava ob Dnevu državnosti odvila na drugem mestu: na bližnjem Kongresnem trgu. Arhitekti se večkrat pritožujemo, da Republika Slovenija samo sebe razume kot skoraj neopazno uporabniško platformo. Startup iz leta 1991, če želite, ki še vedno nabira zagonska sredstva, kot da ne bi bila čisto prepričana o svojem obstoju, zato si ne upa investirati v lastne prostore. Ljubljana je na srečo ostala slikovito baročno deželno stolno mesto, Plečnikov zeleni javni prostor in povojno zrelo modernistično mesto, obdobje neodvisnosti pa lahko zaslutite kvečjemu v steklenih fasadah hotelov in praznih špekulativnih stanovanjskih »palačah«.

Vlada želi v prihodnjih letih v prostoru, ki je zapisan v genetski zapis samostojne Slovenije, na Trgu republike, postaviti spomenik samostojnosti. Trg arhitekta Edvarda Ravnikarja med palačo državnega zbora in trikotnima stolpnicama »Ljubljanskih vrat« je rojstni kraj slovenske države. Zato se zdi izbira prostora smiselna. Vendar smo imeli v komisiji, sklicani za pripravo izhodišč za postavitev spomenika, precej burne debate prav o lokaciji in pomenu spomenika.