V nadaljevanju preberite:

»Vojna je zgolj nadaljevanje politike z drugimi sredstvi.« Kot se rado zgodi z znamenitimi citati, je tudi ta maksima Carla von Clausewitza pogosto razumljena napačno. Clausewitzeva poanta je, da morajo biti vojni cilji podrejeni diplomatskim (s pojmom »politika« je označeval to, čemur bi danes rekli »zunanja politika«). Ne gre za deskriptivno, temveč normativno izjavo.

Clausewitz je še kako dobro vedel, da ima vojna lastno logiko, ki rada zbezlja iz vajeti zunanjepolitičnih premislekov. Upravičeno ga imamo za enega od »ustanovnih mislecev« moderne dobe, a sam je neposredno po napoleonskih vojnah z vzvratnim pogledom gledal predvsem na zgodnji novi vek, v katerem je, od Ludvika XIV. do švedskega kralja Karla XII., mrgolelo voditeljev, ki so zamešali vrstni red in se zapletali v potratne, krvave vojne brez jasne predstave, kaj sploh hočejo doseči.