V nadaljevanju preberite:

Dnevi in tedni po volitvah so raj za analitike. Demagogiji volilnih kampanj, v katerih kandidati ponujajo enostavne odgovore na kompleksne probleme, sledi demagogija analiz, ki hočejo z enim odgovorom razložiti odločitve tisočev, milijonov ali, v primeru ZDA, več deset milijonov volivcev. Tako smo slišali (in bomo še slišali) interpretacije, da je demokratska stranka izgubila glasove delavskega razreda, ker je bila premalo leva, da je izgubila glasove srednjega razreda, ker je bila preveč progresivna, da se je univerzitetni mladini in volivcem arabskega izvora priskutila s svojo podporo Izraelu, judovskim volivcem pa se je odtujila zato, ker je bila preveč popustljiva do antisemitizma, ki se veže s kritiko Izraela. Proti populistični desnici je izgubila, ker je zašla preveč na levo, in zato, ker je zavila preveč na desno (in volivci vedno raje izberejo original pred posnetkom).