V nadaljevanju preberite:

Na anekdoto sem pomislil, ko je pisarna Olafa Scholza javila, da je nemški kancler prvič po dveh letih opravil telefonski pogovor z Vladimirjem Putinom. Tarradellasovo vlogo je tokrat opravil poljski premier Donald Tusk. Le dobro uro po novici, ko Scholz še ni utegnil pojasniti vsebine svojega klica v Kremelj, je Tusk (voditelj države, ki jo je še vsako zbližanje med Berlinom in Moskvo v zadnjih 250 letih drago stalo) javno sporočil, da je že opravil pogovor s Scholzem in je vesel kanclerjevega zagotovila, da še vedno obsoja rusko agresijo, zlasti pa je zadovoljen, da se kancler povsem strinja s stališčem Poljske: »nič o Ukrajini brez Ukrajine«.

Ne vemo (še), kaj sta si povedala Scholz in Putin. In ne vemo (še) točne vsebine pogovora med Scholzem in Tuskom. A slednji je pohitel in nemškemu kolegu v usta položil besede in jasne zaveze, ki se jim bo ta zdaj zelo težko odrekel – zlasti glede na kratek čas, ki ga bo še preživel na kanclerskem mestu.