V nadaljevanju preberite:

Več misliti, manj graditi – tako se večkrat povzema moto sodobne arhitekture. S tem se le delno strinjam. Če se ozremo na Dunaj, vidimo, da tam zelo veliko gradijo; pravkar so dokončali obsežno urbanistično ureditev stanovanjsko-poslovne gradnje z 20.000 stanovanji in s pripadajočo linijo podzemne železnice, arhitekturno kakovostno, v razmeroma kratkem času in – zelo premišljeno.

Na ta način rešujejo stanovanjsko problematiko. Če se ozrem po Ljubljani, številni zastali, nerealizirani projekti dokazujejo, da se gradi manj. Toda ali se tudi več razmišlja?

Poglejmo načrtovano gradnjo na območju ljubljanskih tržnic, kjer se je nedavno v nenavadnih okoliščinah prekinil strokovni postopek presoje vplivov gradbenih del na dediščino, občina pa kmalu napoveduje izvedbo.

Manj znano dejstvo je, da se je program tržnice razvil samoniklo: ko je potres leta 1895 podrl stavbo semenišča, je tam nastal prazen prostor, ki so ga meščani začeli uporabljati kot tržnico. O nepredvideni rabi prostora priča nenavadno umeščen spomenik Valentina Vodnika, ki je stal pred fasado nekdanjega semenišča, danes pa je obrnjen v »napačno smer« in tržnici kaže hrbet.

Arhitekt Jože Plečnik je na območju današnjih tržnic načrtoval gradnjo novega magistrata, vendar so projekt ustavile vojne ekonomske razmere. Realizirali so le značilne kolonade današnjih tržnic. Ta poteza je le majhen del načrtovane celote Plečnikovega magistrata.