Garažna hiša pod tržnico bi ogrozila Plečnikove arkade in drugo dediščino

Župan Zoran Janković in podžupan Rok Žnidaršič sta nam v sredstvih javnega obveščanja večkrat sporočila, da pri gradnji garažne hiše pod ljubljansko osrednjo tržnico ne gre za garažo, temveč za prenovo tržnice. S tem se prav vsi strinjamo in ne razumemo, zakaj je sploh potrebno izgubljati čas in denar za študije o gradnji nepotrebne garaže.

Iz medijev je mogoče izvedeti, da bodo garaže temeljili na globini 20 metrov; da bodo garaže odmaknjene 16 metrov od semenišča; da bodo gradili z zelo togo armiranobetonsko diafragmo debeline en meter; gradili bodo od zgoraj navzdol in tako naj bi preprečili negativne vplive na okoliške objekte; da so metodo že preizkusili pri gradnji soseske Šumi (ki je daleč od grajskega hriba) in z injektiranjem zemljine, kar so že uporabili pri gradnji podzemne železnice na Dunaju (ki je še dlje od ljubljanskega grajskega hriba).

Gradnja podzemne garaže je sicer tehnično zelo problematična, veliko bolj pa je problematično okolje, predvsem zaradi udara podzemnih voda na garažo in okolico med gradnjo in po njej. Garaža lahko postane jez, ki bo preusmeril vodne tokove izpod grajskega hriba. Kam se bo vodni tok preusmeril, projektanti kljub vsem 3D-študijam ne morejo predvideti. Tudi laiku pa je jasno, da se bo podzemni tok na prostoru 16 metrov med semeniščem in garažo močno povečal in da bo na udaru predvsem Plečnikova arkada, ki je na Unescovi listi svetovne dediščine, in semenišče – oba že poškodovana ob gradnji Mesarskega mostu.

Strokovnjaki, ki so udeleženi pri projektu garaž, bi morali analizirati poškodbe, ki jih je povzročila gradnja garaž pod Kongresnim trgom: med drugim poškodbe na Uršulinski cerkvi z razpokami na podu, na zidovih in kupoli. Niso potrebne drage meritve, poškodbe so vidne že na tlaku pločnika pred cerkvijo. Kako bodo utrdili temelje in nadomestili lesene pilote, ki jih uničuje nihanje podtalnice? Kakšen bo način sanacije, ker ne bo mogoč pristop težke mehanizacije, saj ga onemogočajo obodne zgradbe? Kakšna bo cena sanacije in kdo jo bo plačal? Za plačilo sanacije semenišča, stolnice in Plečnikovih arkad kot posledice gradnje podzemnih garaž pod tržnico bi morala Mestna občina Ljubljana (MOL) izdati garancijo. A kaj, ko MOL nima potrebnega denarja za povračilo škode.

Gradnja garaže pod tržnico bo zelo posegala v življenje občanov, predvsem bližnjih prebivalcev v Stari Ljubljani.

Za plačilo sanacije semenišča, stolnice in Plečnikovih arkad (na fotografiji) kot posledice gradnje podzemnih garaž pod tržnico bi morala Mestna občina Ljubljana (MOL) izdati garancijo. FOTO: Jože Suhadolnik/delo

Mediji poročajo, da je MOL pridobil vseh 16 soglasij, potrebnih za izdajo gradbenega dovoljenja za projekt, ki se vleče že od leta 2008, torej kar 16 let, za kar je bilo porabljenega že več kot štiri milijone evrov občinskega davkoplačevalskega denarja. Znesek bi najbrž zadostoval za 200 parkirnih mest pod grajskim hribom, če upoštevamo izkušnje z gradnjo pod grajskim hribom v Salzburgu, kjer je bil strošek na parkirno mesto 17.500 evrov. Garaže pod Grajskim hribom bi bile kljub že porabljenemu denarju veliko cenejše kot garaže pod tržnico.

Prenova Mahrove hiše, ki se naslanja na zunanji obrambni zid srednjeveške Ljubljane, je statično potrebna, tudi vključitev v program tržnice: preureditev pritličja in kleti s pokritim atrijem. Zavod za varstvo kulturne dediščine pa ne dovoljuje dozidave preko cvingerja, preko notranjega obzidja (ki bo po projektu MOL uničen) in posega v srednjeveško mesto. MOL te zahteve zavoda ni upošteval. Dozidava Mahrove hiše zmanjšuje prostor odprte tržnice in tudi vizualno vpliva na Plečnikove arkade.

Pa še nekaj besed o posodobitvi tržnice. Naš podžupan in urbanist, arhitekt Rok Žnidaršič nas v medijih prepričuje, da je prenova tržnice eden najpomembnejših projektov tega županskega mandata, ker da bo tržnica tako »naposled pridobila vso servisno podporo za sodobno delovanje, od urejene in lažje dostave, vzpostavitve hladilnic in skladišč do ločevanja odpadkov«, kar naj bi ji omogočilo, da se bo »razvijala naprej, da bo dovolj privlačna, da bodo tu kupovali domačini in bodo obstali pridelovalci, da bo spodbujala trajnostni način življenja, omogočala kratke dobavne verige in lokalno samopreskrbo«. Od prodajalcev na tržnici pa lahko izvemo, da pripeljejo pridelke na tržnico že ob petih zjutraj in da potrebujejo vsaj dve uri, da zložijo na stojnico pridelke iz vozila, parkiranega ob stojnici, nato vozilo odpeljejo, ker ga potrebujejo doma, in se popoldne vrnejo na tržnico, da neprodano blago naložijo na vozilo, počistijo ob stojnici in odvržejo smeti v tri koše na tržnici, za kar potrebujejo uro in pol. Ob sobotah je na tržnici več kot sto prodajalcev. Po doslej znanih pojasnilih projektant ni izračunal, koliko dvigal bi bilo potrebnih za prevoz pridelkov s površine v klet in v kolikšnem času bi se tržnica pripravila za prodajo in se izpraznila po obratovalnem času pa za koliko bi se podaljšala pot od stojnic do hladilnic ...

Tržnico je mogoče posodobiti le z manjšimi spremembami in dopolnili. Astronomske dajatve prodajalcev za prodajo na stojnicah, ki jih zdaj zaračunava mestna oblast, bi se morale ukiniti. Tako bi se pomnožilo število prodajalcev in bi se preprečil njihov odhod in s tem umiranje tržnice. In takrat bi se mogoče tudi kip Valentina Vodnika na Vodnikovem trgu v čast vodstvu MOL in njegovim reformam v dobrobit občanom s spoštovanjem obrnil proti tržnici!

Civilna iniciativa zbira podpise za ohranitev tržnice: kar 500 podpisov občanov Ljubljane potrebuje, da bo sprejeta kot udeleženec v procesu pridobivanja gradbenega dovoljenja za nepotrebno garažo pod tržnico.