V nadaljevanju preberite:

Filozofinja medicine Maya J. Goldenberg v knjigi Vaccine Hesitancy – Public Trust, Expertise, and the War on Science (University of Pittsburgh Press, 2021) zagovarja stališče, da tudi odlašanje s cepljenjem večinoma ni posledica neznanja ali slabe informiranosti, ampak izhaja iz globoko usidranih prepričanj in pomanjkanja zaupanja v stroko. Ljudje, ki odlašajo s cepljenjem, pogosto sploh ne nasprotujejo spoznanjem znanosti, kot se velikokrat napačno predpostavlja. Včasih celo redno sledijo novim znanstvenim spoznanjem, v katerih iščejo predvsem nejasnosti, nekonsistentnosti oziroma kakršenkoli razlog, da se jim še ne bi bilo treba cepiti.

Zgolj boljše informiranje ljudi zato ne bo odpravilo zadržanosti do cepljenja, ki postaja vse večja ovira v boju z epidemijo bolezni covid-19. Z eksperimenti so pokazali celo, da lahko povzroči intenzivno prepričevanje v določenih primerih več škode kot koristi, saj posameznik morda prizna, da se je pri nekem argumentu motil, a to kompenzira s še močnejšim priseganjem na druge razloge proti cepljenju. Zgolj z razumskim pristopom globoko usidranih prepričanj praviloma ne moremo spreminjati.
Zato je pomembno, da ljudi na cepljenje vabimo na način, da v njihovih glavah ne prihaja do kognitivne disonance oziroma da njihova identiteta in življenjski stil s povabilom na cepljenje nista ogrožena. Spekter tistih, ki nagovarjajo k cepljenju, mora biti čim bolj raznovrsten. Nikakor ni dovolj, da cepljenje zagovarjajo le zdravniki in znanstveniki. Pomembno je, da se s svojim pojasnilom, zakaj so se odločili za cepljenje, oglasi čim več oseb, ki jim ljudje zaupajo, saj zagovarjajo enake vrednote in imajo podobna stališča.