Predsodki so nevarnejši v okoljih, v katerih smo prepričani, da imajo dejansko težo le racionalni argumenti.
Galerija
Že žensko ali moško ime je lahko odločilno pri izbiri kandidatov, tudi v znanosti. FOTO: Matej Družnik/Delo
V nadalljevanju preberite:
Leta 2012 so raziskovalci z univerze Yale izvedli na videz nenavaden dvojno slepi eksperiment, pri katerem niso preverjali učinkovitosti kakega zdravila ali cepiva, ampak pristranskost samih znanstvenikov in znanstvenic. Življenjepis mladega raziskovalca, ki je kandidiral za vodjo laboratorija, so poslali v oceno (peer review) 127 uveljavljenim strokovnjakom. Kot je v akademski sferi običajno, so izkušeni raziskovalci na podlagi opisanih dosežkov ocenili strokovno usposobljenost mladega znanstvenika, njegovo primernost za vodstveni položaj in zanj predlagali okvirno izhodiščno plačo.
Vendar znanstveniki in znanstvenice, ki so ocenjevali življenjepis svojega kolega, niso vedeli, da so raziskovalci povsem enak življenjepis v polovici primerov opremili z moškim, v drugi polovici pa z ženskim imenom. Vsi podatki glede kariere, dosežkov in veščin kandidata so bili do zadnje črke enaki, le na polovici življenjepisov je bilo navedeno ime Jennifer, na drugi polovici pa John.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji